Tudi kulinarično doživetje je bilo del dogodka. Foto: BoBo
Tudi kulinarično doživetje je bilo del dogodka. Foto: BoBo

Po svetu obstaja 430 vrst češenj, obenem obstaja več kot 10 vrst japonskih češenj, ki že stoletja predstavljajo naravni in kulturni simbol Japonske, v diplomaciji pa simbol miru in sobivanja kultur. Ena največjih znamenitosti pomladi na Japonskem so prav čudovite cvetoče češnje. Te so tam letos prve vzcvetele okoli deset dni prej kakor običajno – najzgodnejše cvetenje od prvih opazovanj leta 1953 – in v mestnih parkih so se zato že 14. marca zbirale množice navdušencev, ki so si ogledovali cvetoča drevesa s cvetovi nežno rožnate barve. Simbol pomladi in novih začetkov pa so praznovali tudi v Ljubljani.

Sorodna novica Japonci in turisti množično obiskujejo parke – češnje so zacvetele

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z veleposlaništvom Japonske prvič organizirala tradicionalno opazovanje in praznovanje cvetenja japonskih češenj v slovenski prestolnici. V okviru hanamija, največjega in najstarejšega japonskega praznika, se je tako v dendrološkem vrtu Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, zbrala množica obiskovalcev, ki so se odločili, da se bodo v sredo popoldne prepustili lepoti nežnih in krhkih rožnatih cvetov.

Sramežljive češnje

Ti so bili sicer malce neprijetno presenečeni – japonske češnje v dendrološkem vrtu so namreč vrste kanami, za katere velja, da zacvetijo pozneje, letos pa jim mraz ni prizanesel, zato svoje lepote še niso pokazale slovenski javnosti. Tiste, ki so "zgodnejše", so izkoristile toplejši februar.

"Mlade tri češnje, ki smo jih tradicionalno posadili decembra – bile so dar ene izmed japonskih univerz –, bodo letos svoje cvetove prvič pokazale javnosti, zato so morda malce sramežljive," je v šali dejal Robert Brus, profesor s Katedre za gojenje gozdov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete. "Morda pa si želijo, da se večkrat vrnete na opazovanje," je pristavila Valentina Schmitzer z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete.

Ponekod so druge vrste že zacvetele. Foto: BoBo
Ponekod so druge vrste že zacvetele. Foto: BoBo

Drevesa vedno imela pomen v človeškem življenju

Kljub presenečenju narave so se obiskovalci izobrazili o naravnem in kulturnem pomenu japonskih češenj. "Drevo je eden izmed najstarejših in najpogostejših simbolov v civilizaciji, bil je že del slik v jamah, častijo ga nekatere religije, je motiv v poeziji, prozi, vidno je tudi v arhitekturi," je še povedal Brus in poudaril, da imajo tako Slovenci kot Japonci vidno spoštovanje do dreves.

"Drevesa običajno povezujemo s človeškim življenjem – od rasti iz semena do odraščanja, potomstva, staranja in na koncu smrti," je dejala Schmitzer, ki je sicer povzela, katere rastline so del japonskih vrtov, kjer je po njenem mnenju prisotno posebno umirjeno vzdušje.

"Češnjeve fronte"

"V medijih je objavljen zemljevid, na katerem so zapisani datumi, kdaj bodo češnje v določenem delu Japonske dejansko zacvetele – spominja na vremensko napoved," je povedala Nagisa Moritoki Škof z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani in pojasnila, da je zelo pomembna informacija, ali piha veter in ali bo dež, saj v tem primeru drevesa lahko odcvetijo v enem dnevu.

Dodala je, da na jugu Okinave prve češnje lahko zacvetijo že februarja, na severu, Hokaidu, pa šele maja, ljudje pa dobijo tudi zemljevide mest, da vedo, kje sakure (drevesa češenj, op. a.) dejansko so. Slovenija je glede na geografsko širino na severu Japonske.

"Vratar" mesta opazovanja

Nekoč je bilo opazovanje dejavnost plemičev, čez čas pa so v njej začeli uživati tudi nižji sloji. Cvetenje češenj je bilo sicer pomembno predvsem za kmete, ki so po tem ravnali svoje delo. "Med hanamijem gledamo in se sprehajamo pod češnjami. Velikokrat si ljudje že zjutraj rezervirajo popoln prostor za opazovanje, tako da na travo položijo podlago," je rekla in pristavila, da mora ta po navadi imeti "vratarja", ki čuva mesto, v nasprotnem primeru lahko policist pregrinjalo odstrani.

Origami. Foto: BoBo
Origami. Foto: BoBo

Ko se popoldne ali zvečer družijo z bližnjimi, pa si s seboj prinesejo tudi prigrizke in v škatlicah zloženo barvito in lepo narezano hrano, nekateri na prenosnih kuhalnikih kuhajo enolončnico.

Origami, kirie in ajatori

Dendrološki vrt so popestrile tudi delavnice, ki so jih pripravili študentke in študenti iz Japonske, ki so v okviru različnih programov na izmenjavi na Univerzi v Ljubljani, in študentke in študenti Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vsi, ki so si "drznili", so se lahko preizkusili v umetnosti zgibanja papirja origami in kirie – ta poleg ročnih spretnosti origamija vključuje tudi striženje.

Nekateri so domov odnesli zapis svojega imena v pisavi katakana ali kandži. Foto: BoBo
Nekateri so domov odnesli zapis svojega imena v pisavi katakana ali kandži. Foto: BoBo

"Pri obojem moraš biti natančen, ampak se mi zdi, da pri origamiju napako vseeno lahko popraviš, če pa pri kirie odrežeš stran, je malce težje popraviti," je za MMC povedala Eva, ki študira na oddelku za azijske študije, in dodala, da je to sproščujoča, pomirjujoča in lepa dejavnost. "Origami je zame čas, ko lahko sedem in sem sama s svojimi mislimi. Večinoma je sproščujoče, ampak če kaj ne gre, te malo razjezi. Priporočala bi, da začneš z lažjimi stvarmi, potem pa napreduješ na težje," je za MMC dejala Lara, ki prav tako študira na oddelku za azijske študije, in poudarila, da se origamija na Japonskem učijo že v vrtcu.

Ajatori. Foto: BoBo
Ajatori. Foto: BoBo

Tisti, ki so želeli prebuditi otroka v sebi, so se lahko lotili igranja japonske igrice ajatori, katere zvezda je vrvica, ki je napeta med prsti, s prepletanjem, zapletanjem in razpletanjem pa igralci ustvarjajo različne oblike. Nekateri so domov odnesli zapis svojega imena v pisavi katakana ali kandži. "Lepo je, da imamo tak dogodek tudi v Sloveniji. Zdi se mi zelo dobro za medkulturno povezovanje, da se japonska kultura predstavi Slovencem," je še dodala Eva.

Poleg raznovrstnega spoznavanja japonske kulture in tradicije, ki je vključevalo tudi degustacijo tradicionalnih japonskih jedi, so nekateri obiskovalci ob druženju z bližnjimi uživali v pomladnem vremenu. "Čeprav smo češnje ujeli v malce napačnem času, je hanami vseeno duša tega," je poudarila Lara. Opazovanju so se sicer prepustili tudi v parku Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, v dendrološkem vrtu pa upajo, da bodo prihodnji hanamiji bolj cvetoči.