Srnjaček Bambi pripoveduje precej bolj temačno zgodbo - zgodbo o preganjanju drugačnih, zgodbo, ki jo je 20. stoletje že ničkolikokrat doživelo. Foto: Alenka Sottler
Srnjaček Bambi pripoveduje precej bolj temačno zgodbo - zgodbo o preganjanju drugačnih, zgodbo, ki jo je 20. stoletje že ničkolikokrat doživelo. Foto: Alenka Sottler

Angleški prevod z naslovom The Original Bambi: The Story of a Life in the Forest (Izvirni Bambi: Zgodbe o življenju v gozdu), ki je izšel pri ameriški založbi Princeton, podpisuje poznavalec Jack Zipes, ki je delo prevedel z drugačnim poudarkom, kot ga poznamo predvsem iz Disneyjeve interpretacije. Zipes je namreč pri pregledovanju dokumentacije in študij o pravljici ugotovil, da ga bralci Severne Amerike niso poznali na pravi način.

Na dozdajšnjem angleškem prevodu temelječe interpretacije so zgrešile bistvo pravljice o Bambiju. Foto: Alenka Sottler
Na dozdajšnjem angleškem prevodu temelječe interpretacije so zgrešile bistvo pravljice o Bambiju. Foto: Alenka Sottler

"Disney je zastrupil izvirnik. Mislim namreč, da gre za zgodbo o manjšinah, ni pomembno, ali za Jude, Afroameričane ali drugo skupnost. Predvsem je pomembno spoznanje, da je težko živeti v svetu, kjer si se rodil zato, da te bodo ubili," je Zipes povedal za Televizijo Slovenija.

Izvirni Bambi je izšel leta 1923, napisal pa ga je avstrijski judovski pisatelj Felix Salten. Kot je za STA povedala Alenka Sottler, ga je ta zapisal kot prispodobo o preganjanju in sovražnosti do Judov. Ta je bila na Dunaju (in navsezadnje tudi marsikje drugje po Evropi) prisotna veliko pred vzponom nacizma in Hitlerjevo aneksijo Avstrije k tretjemu rajhu. Prvi angleški prevod Whittakerja Chambersa iz leta 1928 je ta vidik praktično izpustil, tako prevedeno zgodbo pa je za film nato odkupil Walt Disney.

Kot pravi poznavalka Sabine Strümper Krobb, je prevod poenostavljen, Chambers pa je v knjigo vpisal kulturne in ideološke vrednote ameriške družbe. Občinstvo v ZDA in v drugih angleško govorečih državah tako ni bilo zares seznanjeno s pravim Bambijem, ki je po besedah Alenke Sottler precej bolj temačen.

Knjiga odraža antisemitizem v avstrijski družbi. Zipes je v spremnem eseju zapisal tezo, da so živali v gozdu, v katerem je ves čas treba oprezati pred lovci, alegorija za judovske prebivalce.

Gozdne živali si je avtor Bambija zamislil kot alegorijo za Jude, ki so tedaj že dobro poznali  pritisk antisemitizma. Foto: Alenka Sottler
Gozdne živali si je avtor Bambija zamislil kot alegorijo za Jude, ki so tedaj že dobro poznali pritisk antisemitizma. Foto: Alenka Sottler

Alenko Sottler je k ilustriranju akademske knjige povabil prevajalec. Zapis je želel pospremiti s podobami, ki bi znale pospremiti novo izpostavljeno vsebino zgodbe. Ker pa je bila pri založbi Princeton neznana ustvarjalka, je morala ob povabilu prispevati tudi dokazila in priporočila. Med drugim je predložila zlato medaljo, ki jo je leta 2017 dobila v New Yorku za knjižno ilustracijo za Evridiko.

Knjigo je obogatila z 11 črno-belimi ilustracijami, ki jih je ustvarjala skoraj tri leta.

Alenka Sottler in Jack Zipes med pogovorom po profesorjevem predavanju na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Foto: Alenka Sottler
Alenka Sottler in Jack Zipes med pogovorom po profesorjevem predavanju na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Foto: Alenka Sottler

Večkrat nagrajena ilustratorka Alenka Sottler se je rodila leta 1958 v Ljubljani. Leta 1981 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na kateri je končala še podiplomski študij slikarstva. Ilustrirala je približno 50 knjig in se predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. V zadnjih letih se je posvetila pravljicam, tako modernim kot klasičnim. Ilustrirala je pravljice Oscarja Wilda, Svetlane Makarovič in Bine Štampe Žmavc, je pa tudi avtorica ilustracij klasičnih Svetovnih pravljic in Pepelke bratov Grimm. V črno-belih interpretacijah Svetovnih pravljic je dosegla svoj vrh.

Ameriški Bambi z ilustracijami Alenke Sottler