Instalacija kanadske umetnice Tau Lewis, ki z dolgotrajnim procesom šivanja ustvarja talismane in magična bitja izmišljenega sveta, s katerimi raziskuje vprašanja, povezana z identiteto, telesom in naravo. Foto: EPA
Instalacija kanadske umetnice Tau Lewis, ki z dolgotrajnim procesom šivanja ustvarja talismane in magična bitja izmišljenega sveta, s katerimi raziskuje vprašanja, povezana z identiteto, telesom in naravo. Foto: EPA
Sorodna novica Cecilia Alemani: "Nadrealizem je bilo izrazito politično gibanje"

Prodali so več kot 800.000 vstopnic, v času odprtja, ki je namenjeno za strokovno javnost, pa si ga je ogledalo še 22.498 ljudi. S tem se je število obiskovalcev v 197 dneh razstave v primerjavi s 173 dnevi razstave leta 2019 povečalo za 35 odstotkov.

Po besedah kustosinje Cecilie Alemani 800.000 obiskovalcev dokazuje, da ima umetnost moč spodbujati sodelovanje in da so ljudje po več mesecih izolacije želeli praznovati in videti umetnost v živo, v veseli in skupni izkušnji, ki so jo delili s številnimi prijatelji, družinami, sodelavci in ljubitelji umetnosti. "V takih časih, kot jasno kaže zgodovina beneškega bienala, nam lahko umetnost in umetniki pomagajo zamisliti nove načine sobivanja in neskončne nove možnosti transformacije," je še dejala.

Brazilski paviljon enega vidnejših brazilskih umetnikov Jonathasa de Andradeja, ki se je z monumentalnimi skulpturami delov človeškega telesa poigral s priljubljenimi brazilskimi reki. Foto: EPA
Brazilski paviljon enega vidnejših brazilskih umetnikov Jonathasa de Andradeja, ki se je z monumentalnimi skulpturami delov človeškega telesa poigral s priljubljenimi brazilskimi reki. Foto: EPA

Med obiskovalci 59. beneškega bienala je bilo 59 odstotkov tujcev in 41 odstotkov Italijanov. Precejšen je bil obisk mladih in študentov, saj si je razstavo sodobne umetnosti v Benetkah ogledalo skupno 239.276 mladih in študentov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh obiskovalcev.
V prvih dneh, ko je bienale tradicionalno odprt izključno za strokovno javnost, je bilo akreditiranih 4200 novinarjev, od tega 1705 italijanskih novinarjev in 2495 tujih. 5800 novinarjev je pridobilo akreditacijo v času večmesečne razstave. Skupno je tako bilo na letošnjem beneškem bienalu okoli 10.000 novinarjev tiskovnih agencij, televizij, radijev, časopisov, revij ter spletnih novičarskih portalov.

Kinetična skulptura umetnika in skladatelja elektronske glasbe Yunchula Kima v korejskem paviljonu. Foto: EPA
Kinetična skulptura umetnika in skladatelja elektronske glasbe Yunchula Kima v korejskem paviljonu. Foto: EPA

Na bienale je bilo povabljenih tudi 213 umetnikov, ki so prišli iz 58 držav. Zlatega leva za življenjsko delo sta prejeli nemška kiparka Katharina Fritsch in čilska pesnica, umetnica, filmska ustvarjalka in aktivistka Cecilia Vicuna. Zlatega leva za najboljšo nacionalno udeležbo je prejel britanski paviljon, kjer je razstavljala umetnica Sonia Boyce. Slovenijo je na 59. beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše z razstavo Brez gospodarja.

Predsednik beneškega bienale Roberto Cicutto je po sklepu bienala dejal, da je bil "na tem izredno dobro obiskanem bienalu, kljub majhni prisotnosti obiskovalcev z azijskega območja, bienale odločen zagotoviti prisotnost ukrajinskih umetnikov, saj je podprl ustanovitev ukrajinskega paviljona in zagotovil dodatni razstavni prostor v Vrtovih, kjer so bila na ogled dela umetnikov, ki so ostali v svoji državi in so bili pogosto neposredno vključeni v odpor proti ruski agresiji". Poudaril je tudi odločnost in sposobnost kustosinje Cecilie Alemani, da je kljub omejitvam, ki sta jih prinesli dve najhujši leti pandemije covida-19, pripravila tako bogato in pomembno razstavo.

Instalacija japonskega umetnika Tecumija Kuda (1935–1990) na razstavi Mleko sanj. Foto: EPA
Instalacija japonskega umetnika Tecumija Kuda (1935–1990) na razstavi Mleko sanj. Foto: EPA