Glavni del 15. zasedanja konference pogodbenic konvencije ZN-a o biološki raznovrstnosti, ki poteka pod predsedstvom Kitajske in v sodelovanju s Kanado kot gostiteljico, je uskladitev in sprejem novega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020.

"Trenutno se pogajamo o 22 ciljih, ki pokrivajo zelo široko paleto vsega, kar bi morale družbe, vlade in posamezni sektorji narediti, da se bomo s krizo upadanja biotske raznovrstnosti uspešneje spopadali, kot smo se do zdaj," je na novinarski konferenci prek video povezave trenutno dogajanje v Montrealu orisala predstavnica ministrstva za okolje in članica slovenske delegacije Katarina Groznik Zeiler.

Med konkretnejšimi cilji, za katere uresničitev katerih si prizadevajo pogajalci, je tudi zavarovanje vsaj 30 odstotkov kopenskih in 30 odstotkov morskih površin na svetovni ravni. "Trenutno imamo zavarovanih 17 odstotkov kopnega in deset odstotkov morij. Tukaj se vidi, kakšno težko delo je pred nami," je povedala in dodala, da Slovenija trenutno ta delež presega, saj ima 40 odstotkov območij zavarovanih. A hkrati je opozorila, da cilj ni samo dosežen delež zavarovanih območij, temveč tudi učinkovito upravljanje in doseganje ciljev, kjer pa "bomo morali okrepiti naša prizadevanja".

Med vsebinami, ki so izjemno pomembne za EU, zagovarja pa jih tudi Slovenija kot del skupne delegacije EU-ja, so tudi ukrepi za varstvo biotske raznovrstnosti, ki obenem prispevajo tudi k blaženju podnebnih sprememb – od obnove in izboljšanja ekosistemov do sonaravnih rešitev urejanja protipoplavnih območij.

Po navedbah predstavnice ministrstva med udeleženci konference, poimenovane tudi COP15, na eni strani ostaja močno zavedanje, da mora biti nov svetovni okvir zelo ambiciozen, na drugi pa je še vedno odprto vprašanje, kako doseganje teh ciljev finančno podpreti. "Pod božično jelko si želimo imeti ambiciozen in transformativni nov svetovni okvir. Ampak če ne bo še nekaj drugih svežnjev, kot so okrepljena finančna sredstva, mobilizacija različnih virov od nacionalne do mednarodne ravni, okrepljenih kapacitet sektorjev varstva narave in drugih, kot so gozdarstvo, kmetijstvo in vodarstvo, bo izjemno težko doseči tako ambiciozne cilje," je dodala predstavnica ministrstva.

O dozdajšnjem napredku glede finančnih sredstev je povedala, da nekatere države v razvoju na podlagi izkušenj, ki jih imajo s trenutnim zagotavljanjem sredstev, v pogajanjih zavirajo ambicioznost prihodnjih ciljev. Na drugi strani pa je, kot je poudarila, tudi v tej skupini nekaj naprednih držav. Kot primer je omenila Kostariko, Mehiko in Kolumbijo, ki so zelo dejavne v koaliciji držav z visokimi ambicijami za naravo in planet, ki se ji je pridružila tudi Slovenija.

"Te države so zelo pomembne, da premostijo velik prepad med zahtevami, ki jih postavljajo najglasnejše države v razvoju za večje financiranje in s katerimi pogojujejo ambicioznost vsebinskih ciljev, ter položaj razvitih držav, ki opozarjajo, da smo v zadnjih desetih letih že podvojili financiranje za biotsko raznovrstnost," je opozorila Groznik Zeiler.

Da je to eno izmed prelomnih pogajanj v povezavi s konvencijo o biotski raznovrstnosti, pa se je strinjal tudi drugi član slovenske delegacije in predstavnik ministrstva za okolje in prostor Martin Batič. Vzporedno s tem pa, kot je poudaril, potekajo tudi pogajanja v okviru kartagenskega protokola o biološki varnosti in nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe. "Vse to skupaj bo tvorilo svetovni okvir za biodiverziteto po letu 2020," je še poudaril.

V prihodnjih dneh se bo štiričlanski slovenski delegaciji v Montrealu pridružil tudi minister za okolje in prostor Uroš Brežan skupaj s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve. Brežan se bo udeležil zasedanja na ravni ministrov, ki bo potekalo med 15. in 17. decembrom.

Konferenca pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti in njenih protokolov je glavni organ konvencije s srečanji vsako drugo leto. Ta bi morala potekati že pred dvema letoma na Kitajskem, a je bila zaradi strogih ukrepov za zajezitev covida-19 prestavljena v Kanado. Navkljub novi lokaciji dogodek poteka pod okriljem kitajskega predsedstva. Konvencija o biotski raznovrstnosti je bila sicer sprejeta leta 1992 v Riu de Janeiru.