Slovenci smo poznani po tem, da imamo zelo radi  krompir. Na podeželju skorajda ni vrta ali njive, kjer ta posevek ne bi rastel, čeprav ga ni tako lahko pridelati. Kot pojasnjuje Miša Pušenjak, specialstika za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, krompir zahteva rahla in odcedna tla, težke zemlje ne mara. Gredo oziroma njivo je dobro prekopati že jeseni, saj se zemlja le tako napije vode, zima pa pomaga razbiti morebitne večje grude. "Če pa imamo lahka, peščena ali humosna tla, jih lahko prekopljemo tudi spomladi. V takšnijh tleh je dobro, da sredi avgusta kot predposevek posejemo  oljno redkev ali belo gorjušico. Pustimo ju čez zimo, da pomrzneta, spomladi pa takšno zemljo prekopljemo in pripravimo za sajenje," svetuje Miša Pušenjak.

Učinkoviti v boju s strunami 

Dodaja, da oljna redkev in bela gorjušica negativno vplivata na razvoj škodljivih ogorčic v tleh. Pomagata tudi pri težavah s strunami. "Da bosta učinkoviti pri strunah, ju posejemo nekoliko prej, v začetku avgusta. V drugi polovici septembra, tik preden zaceveti, ju pokosimo, zmulčimo in zadelamo v tla.  Ob razpadanju zelenih delov križnic se namreč sproščajo nekateri, predvsem za mlajše stadije strun, strupeni plini."

Z dušikom ne pretiravajmo

Krompir ima sicer rad dušik, vendar moramo biti pri količini njegovega vnosa previdni. Če ga je preveč, je posevek občutljivejši za bolezni in škodljivce, gomolji so lahko votli, pri kuhanju pa razpada. Če njivo, kjer bo rastel krompir, pognojimo s hlevskim gnojem, mora biti ta odležan vsaj šest mesecev, v tla pa zadelan jeseni. "Na vrtu zadošča 2,5 največ 3 l/m2 hlevskega gnoja, če pred krompirjem nismo sejali in v tla zadelali rastlin za zeleni podor. Pri uporabi mineralnih gnojil pred sajenjem v tla zadelamo 2 kg/10m2 NPK 7/20/30, obvezno pa je potrebno dodati 1,5 kg/10m2 kalijevega sulfata. Za zgodnji krompir bo to zadoščalo, poznemu pa ob osipavanju dodamo že nekaj dušika." Miša Pušenjak še svetuje, da v primeru, če doma nimamo koposta ali ustreznega hlevskega gnoja, kupimo organska gnojila. Poleg tega krompir ne mara apnenja, saj naj bi to povzročalo krastavost na gomoljih. 

 Zelo pomembno je tudi, da ne sadite gomoljev v hladno zemljo. Potem prva, najbolj rodna in odporna očesa rada odmrejo, za pridelek pa poženejo stranska očesa. Take rastline ne samo da so manj rodne, tudi njihova odpornost je slabša. Za zgodnja sajenja je gomolje obvezno nakaliti. Pa še takrat naj ima zemlja ob sajenju vsaj 8 stopinj C.

Krompir je potrebno vsaj enkrat letno dobro okopati, zelo pa bo hvaležen, če ga osujemo, torej nanj ponovno nasujemo zemljo in naredimo grebene. Na ta način se bo v globjem koreninskem sistemu razvilo več gomoljev. "Prvič ga osujemo takoj, ko se pojavijo vse rozete, novi poganjki, te ponovno pokrijemo in oblikujemo grebene. Ob tem lahko v primeru gnojenja z mineralnimi gnojili dodamo nekaj dušika, po potrebi pa uporabimo tudi naravne pripravke iz bakterij za varstvo proti strunam. Drugič pa ga osujemo preden se posevek sklene, to pomeni, preden grmički prekrijejo celotno površino, takrat dokončno oblikujemo grebene in še enkrat dognojimo. Okopavanje in osutje je priporočljivo za vse sorte, ki jih sadimo po prvem maju, tudi zgodnje sorte, prav tako pa za vse pozne sorte."

V času suše je pomembno, da krompir ves čas redno namakamo, s čimer mu med drugim podaljšamo tudi skladiščne sposobnosti. 

V letošnji priporočeni listi je šest novih sort krompirja

Kmetijski inštitut Slovenije kot pooblaščena organizacija z vidika sortnosti in uporabnosti preverja številne kmetijske rastline. Tudi v letošnjem letu je v sodelovanju s strokovno skupino za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pripravili priporočeno sortno listo krompirja. V letošnji listi je kar šest novih sort, ki so končale preskušanje ter ponovno sorta arrow, ki je letos na voljo v večji količini.

Sortna lista je razdeljena po zgodnosti in vključuje 24 sort krompirja. Pri pripravi so poleg razširjenosti upoštevali: končni pridelek (pri zgodnjih sortah zgodnji pridelek), stabilnost pridelka, jedilno kakovost in primernost za uporabo, odpornost proti boleznim in škodljivcem, občutljivost za fiziološke napake in tolerantnost na sušo. 

Sorte, odporne proti plesni 

Na listi je pet sort, ki so odporne proti krompirjevi plesni: alouette, kis kokra, levante, otolia in twister. "Kljub temu da so res zelo odporne, v praksi na dolgi rok svetujemo zmeren program škropljenja proti krompirjevi plesni, ki ga kombiniramo z zaščito proti črni listni pegavosti. To pomeni, da majhnim pridelovalcem na vrtovih in ekološkim pridelovalcem ob saditvi odpornih sort ni potrebno skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo. Večjim pridelovalcem pa svetujemo med 3 in 5 škropljenj letno (odvisno od vremenskih razmer) z različnimi kombiniranimi pripravki, ekološkim pa z bakrenimi pripravki, ki jim zagotavljajo zaščito tudi proti črni listni pegavosti, ko je nevarnost okužbe največja. S tem preprečimo, da plesen ne bo razvila odpornosti proti R genom, in nam bodo ti dolgoročno na voljo za lažjo kontrolo bolezni," pravijo na kmetijskem inštitutu. 

[[image_1_article_62664]]

Miša Pušenjak svetuje, da se raje, če se želimo izogniti uporabi kemičnih sredstev, odločimo  za zgodnje sorte, ki se izognejo najhujšemu napadu krompirjeve plesni preden gomolji dozorijo. Na vrtu velja, da bo krompir bolj zdrav, saditi samo semenski krompir, kupljen v trgovini z označenimi deklaracijami. "Če sadite del lastnega semena, ne izbirajte za seme najmanjših gomoljev. Zakaj so ostali majhni, je lahko več vzrokov, med njimi so zelo pogosti tudi okuženost z virusi ali slaba dedna zasnova."

V primeru zgodnjega napada krompirjeve plesni na listih odstranimo okužene rastline.