Kaj je vzgoja lastnih sadik in na kaj vse morate biti pozorni, da vzgojite zdrave in močne sadike

Zakaj priporočam vzgojo lastnih sadik? Razlogov je dovolj, da tudi če kasneje potem dokupite še sadike, sami vsaj delno poskrbite za svoje sadike. In kateri so glavni razlogi?

- Skrajšamo si čas pridelave. Tako bomo spomladi in poleti prej uživali lastno pridelano zelenjavo in občudovali cvetje, ki zacveti prej, kot če kasneje sejemo zunaj. 
- Ker pri nas gojimo mnoge vrtnine, ki potrebujejo daljšo vegetacijsko obdobje. Sem spadajo paradižnik, paprika, čili, jajčevec, bučke, melone, lubenice in tudi kumare. Večino teh že sejemo v februarju in marcu.

- Zemlja zunaj je spomladi še hladna in mokra, kar otežuje kalitev. Tudi nevarnost pozebe je pri nas vse do 15. maja. Rahel, hranljiv, primerno vlažen in topel substrat v primerni mikroklimi so pogoji za hiter in boljši vznik semena.  
- Po vzniku s pikiranjem v rahel, hranljiv substrat in vzgojo v primernih pogojih se do presajanja na prosto razvijejo zdrave sadike z dovolj močnim koreninskim sistemom.
- S svojo vzgojo sadik zagotovimo, da so naše sadike ekološko vzgojene. Brez umetnih gnojil in pesticidov. 
- Prihranimo pa tudi nekaj denarja ter se zraven veliko naučimo o rastlinah in vrtnarjenju, ohranjamo tradicijo, skrbimo za okolje in zdravo prehrano.

Kako se pripravimo in lotimo setve ter vzgoje lastnih sadik? 

Na kratko: izberemo in pripravimo prostor, ki se nam zdi najbolj primeren v domu za vzgojo sadik. Pripravimo si seznam in preverimo zalogo semen. Dokupimo semena, ki nam manjkajo. Napravimo načrt, ker ne sejemo vse naenkrat. Prej preverimo, kdaj sejemo katero vrtnino. Ker je še čas, lahko naredite test kaljivosti. Priskrbite si primerne posode in primeren substrat za setev. Opravite setev in potem skrbite za primerno temperaturo, vlažnost in spremljate kalitev. Potem vznikle sadike pikirate v posamezne posode. Pozneje sadike navajate na zunanje pogoje in na koncu ostane samo še saditev na prosto.

Izbira primernih posod

Za setev lahko izberemo posode po lastni volji. Upoštevamo velikost vzgojnega prostora in količino semen, ki jih nameravamo sejati. Uporabimo lahko temu namenjene setvene posode, nizke plastične posode, posebne sadilne plošče iz plastike ali stiropora s setvenimi odprtinami. Priporočamo, da vsako leto uporabite nove posode, da se izognete okužbam. Na starih posodah so radi škodljivi patogeni v mirovanju, a sejanci so zelo občutljivi. Lahko pa posode ali platoje predhodno dobro operete in razkužite z alkoholnim kisom. Vse posode morajo imeti luknjice za odtok vode. Seveda pa za setev lahko uporabite tudi jajčne lupine, kartonsko embalažo od jajc, jogurtove lončke in podobno, kar tudi zelo priporočam. 

Pravi substrat za setev

Uporabimo tako imenovani start substrat za zgodnjo setev. Pri nabavi bodimo pozorni, da ne vsebuje šote, je zračen, rahel in ne preveč bogat s hranili. Šota vpliva na Ph substrata, ki lahko negativno vpliva na kaljivost. Preveč hranil sejance pretegne in so potem občutljivi za bolezni. Primeren substrat si lahko pripravimo tudi sami. Zmešamo vrtno zemljo, kompost, droben pesek ali mivko, kameno moko in malo zmletega oglja. 

Razkuževanje semena in setev

Razkuževanje načeloma ni potrebno, a če imate na zalogi zelišča, ki so navedena, priporočam, da to opravite. Pripravimo zeliščno 'kopel' iz mešanice suhih zelišč koprive, njivske preslice, navadnega rmana, kamilice, žajbelja, baldrijana, hrastovovega lubja in regrata. Žlico mešanice prelijemo s pol litra tople vode in pustimo stati 24 ur. Precedimo in namočimo semena od 10 minut do 2 ali 3 ure, odvisno od debeline semen.

Seme bo vpilo razstopljene zdravilne in hranilne snovi, ki jih bodo ojačala. Semena bodo bolje kalila in sadike bodo bolj odporne proti začetnim boleznim in škodljivcem. Kasneje priporočam, da za mlade sejance pripravite pripravek iz njivske preslice. Substrat in mlade kalčke občasno rosimo. Deluje proti padavici sadik. Ne sejmo pregosto, sejemo plitko oziroma le tanko pokrijemo s substratom. Upoštevamo pravilo, da naj bo globina setve enkratna velikosti semena. Semena, ki za kaljenje potrebujejo svetlobo, ne pokrivamo. To velja za določene dišavnice. Po setvi rahlo pritisnemo, da se semena 'spojijo' s substratom in porosimo.

Prostor in temperatura

Za sam vznik potrebujejo semena višje temperature in manj svetlobe. Toploljubne rastline, kot so paradižnik, paprika in jajčevec, potrebujejo kar okoli 26 stopinj Celzija. Radič, endivija, blitva 25, kapusnice okoli 23, za večino solat pa je dovolj že 17 stopinj Celzija. Takoj po vzniku pa se potrebe po toploti zmanjšajo, a se poveča potreba po svetlobi. Zato jih po vzniku postavimo na svetlo mesto, če smo za vznik imeli na temnejšem, a toplem prostoru. Izberemo svetle okenske police. Po vzniku za rast in razvoj potrebujejo  paradižnik, paprika in jačevec okoli 15 stopinj Celzija, radič, endivija in blitva okoli 12, solata okoli 14, a kasneje določenim zadošča le 7 stopinj Celzija. Sadike bodo močnejše, bolj odporne in utrjene, če sejanci ne rastejo pri višjih temperaturah.

Nega sejancev po vzniku

V začetni fazi so sejanci zelo občutljivi. Za zalivanje in vlažnost skrbimo le s pršilko. Za hitrejši vznik, zaščito pred izsušitvijo in prepihom sejalne posode pokrijemo s prozorno folijo ali primernimi prozornimi pokrovi. Poskrbimo za nekaj luknjic, da zrak vseeno kroži nad sejanci. Zaščito odstranimo, ko se pojavijo prvi listi. Ker so dnevi še kratki, a določene rastline kalijo v času dolgega dne, priporočam, da namestite luči za rastline nad sejalne posode. Tako potem vsak dan dodatno še osvetljujemo nekaj ur, da prej vzkalijo. 

Pikiranje in privajanje sadik na zunanje pogoje

Pikiramo, ko imajo rastlinice poleg kličnih listov še 3 razvite liste. Če so rastline izdolžene, jih posadimo malo globje. Pikiramo previdno, saj so mlade sadike nežne in krhke. Uporabimo enak substrat, kot smo ga za setev. Pikiramo v majhne lončke ali sadilne platoje z večjimi sadilnimi luknjicami. Pikiramo lahko tudi v lončke iz stisnjenega substrata ali papirja, ki jih kasneje kar vse skupaj posadimo na stalno mesto v vrtu. Lahko pa recikliramo in uporabimo plastične lončke od jogurta ali smetane. Voda v lončkih in pod njimi ne sme zastajati, ker sicer se rada pojavi gniloba korenin. 

Ko se bliža čas sajenja na prosto (začetek maja), je treba naše sadike privaditi na zunanje pogoje. Ob lepem vremenu zračimo. Čez dan prenašamo sadike na prosto, a ne na direktno sonce. Ko se že utrdijo in je tudi dovolj toplo, jih lahko pustimo zunaj tudi čez noč. Na koncu pa lastno vzgojene sadike samo še posadimo na izbrano mesto v vrtu in skrbimo za njih do pridelka.

Kaj pa nam veleva luna za dneve od 25. februarja do 5. marca?

Dnevi se daljšajo in sonce že ima svojo moč. A zima je še tu, kar je prav. Bolje, da je zdaj hladneje, kar zavira poganjanje rastlin in bo kasneje manj možnosti za pomladansko pozebo, če se zgodi udar mrzlega polarnega zraka aprila ali maja. Z marcem bo tu ponovno ugoden čas za presajanje po luni. Ta čas bo od 1. do 15. marca. Delati na vrtu so že začeli na Obali in večini Primorske.

Spomladansko čiščenje, obrezovanje, obdelava tal, gnojenje, setve in presajanje pa so prva spomladanska dela, na katere se kar pripravite in ob primernem vremenu kar pogumno na delo. Določene rastline se že prebujajo. Ta petek dopoldan in delno sobota je ugoden čas za plodovke. Od nedelje do torka je ugoden čas za korenovke. Od srede do petka je ogoden čas za cvetnice. Naslednja sobota bo ugoden čas za listovke. Nedelja pa bo ugodna za plodovke. 
 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord