Pregled - svet, 23. 1. (torek)

GAZA - Izraelske sile so obkolile mesto Han Junis na jugu Gaze, je sporočila izraelska vojska. Njeni pripadniki se na tamkajšnjih ulicah spopadajo s palestinskimi borci, območje pa napadajo tudi iz zraka. Medtem narašča število žrtev med civilisti, ki se pred napadi umikajo proti Rafi na skrajnem jugu enklave. V Gazi je bilo v obstreljevanju v ponedeljek ubitih najmanj 21 izraelskih vojakov, je sporočila izraelska vojska. Gre za največje število ubitih izraelskih vojakov v enem napadu od začetka kopenske ofenzive v enklavi. Število potrjenih smrtnih žrtev v Gazi je medtem doseglo 25.490.

BUDIMPEŠTA/STOCKHOLM/ANKARA - Madžarski premier Viktor Orban je švedskega kolega Ulfa Kristerssona povabil v Budimpešto na pogovore o vstopu Švedske v zvezo Nato. Švedski zunanji minister Tobias Billström je v odzivu na vabilo dejal, da trenutno ne vidi razloga za pogajanja z Madžarsko. Stockholm še vedno čaka na zeleno luč Madžarske in Turčije, pri čemer bi lahko parlament v Ankari, ki je danes začel razpravo o ratifikaciji vstopa Švedske v Nato, slednjo tudi kmalu potrdil.

SARAJEVO - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala oblasti v BiH, naj izpolnijo čim več pogojev, da bi lahko priporočila začetek pristopnih pogajanj. Več rezultatov bodo ustvarili v BiH, bolj bodo komisiji pomagali pri pripravi poročila, ki bo odrazilo ta napredek. Nizozemski premier Mark Rutte medtem poudarja, da je pred BiH zelo zahtevna naloga. Voditelji držav članic EU so sredi decembra lani podprli začetek pristopnih pogajanj z BiH, ko bo izpolnila določene pogoje. Evropsko komisijo so pozvali, naj do marca pripravi poročilo o tem, da bi lahko sprejeli odločitev o začetku pogajanj.

TEL AVIV - Izrael je predlagal dvomesečno prekinitev ognja v vojni v Gazi v zameno za izpustitev vseh 136 talcev, ki jih od 7. oktobra lani po izraelskih podatkih zadržuje palestinsko gibanje Hamas. Izrael naj bi predlog predstavil Egiptu in Katarju, ki posredujeta v pogovorih med njim in Hamasom, palestinsko gibanje pa je tak izraelski predlog zavrnilo, saj vsako novo izpustitev talcev povezuje s koncem vojne. Medtem se bo o možnostih za nov, morda dolgotrajnejši dogovor o prekinitvi ognja v Gazi ter vzajemnem izpuščanju talcev s predstavniki več držav na Bližnjem vzhodu v teh dneh pogovarjal odposlanec ZDA Brett McGurk.

NEW YORK/WASHINGTON/TEL AVIV - Arabske države po poročanju tujih medijev pripravljajo pobudo za končanje vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, ki bi začrtala pot k ustanovitvi palestinske države v zameno za normalizacijo odnosov z Izraelom. Glede na predlog Savdska Arabija ponuja priznanje Izraela v zameno za ustanovitev palestinske države, je poročal ameriški časnik Wall Street Journal, ki se sklicuje na arabske predstavnike.

BRUSELJ - Izrael po vojni v Gazi ne more imeti pravice do enostranskega blokiranja vzpostavitve palestinske države, je na zasedanju pridružitvenega sveta EU-Egipt dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Egiptovski zunanji minister Sameh Šukri pa je poudaril, da o rešitvi dveh držav obstaja "mednarodni konsenz". Zasedanje je potekalo dan po zasedanju zunanjih ministrov članic EU, na katerem so poleg Šukrija sodelovali tudi izraelski, palestinski, jordanski in savdski zunanji minister. V ospredju pogovorov je bil bližnjevzhodni konflikt, pri čemer je več ministrov poudarilo pomen rešitve dveh držav.

BRUSELJ - Dogajanje v Rdečem morju, kjer jemenski hutijevci napadajo tovorne ladje, zaenkrat vpliva predvsem na cene transporta, ne pa tudi na cene energentov ali blaga, je danes v Bruslju povedal izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. Širši vpliv na gospodarstvo bo medtem odvisen od trajanja krize, zato je treba ukrepati hitro, je dodal. Mednarodna skupnost to že počne, svojo pomorsko operacijo v Rdečem morju pa namerava vzpostaviti tudi EU.

KIJEV/HARKOV - V novih ruskih raketnih napadih je bilo v različnih delih Ukrajine ubitih najmanj osem ljudi. Iz Harkova poročajo o najmanj štirih mrtvih in več deset ranjenih, več deset ranjenih je tudi v Kijevu. Ukrajinska vojska je sporočila, da jim je ponoči uspelo prestreči 21 od 41 raket, ki jih je izstrelila Rusija. V Kremlju pa so zanikali trditve, da naj bi ruske sile ciljale civilno infrastrukturo.

MOSKVA - V Rusiji, kjer bodo spomladi predsedniške volitve, je na presenetljivo veliko zanimanje naletela kandidatura Borisa Nadeždina, ki nasprotuje vojni v Ukrajini. V štabu Nadeždina trdijo, da so v podporo njegovi kandidaturi zbrali že več kot 100.000 podpisov v 75 regijah, pri čemer poudarjajo, da akcija še ni končana. Ruska volilna komisija zahteva 105.000 podpisov, ki morajo biti zbrani do 25. januarja, pri čemer se iz posamezne regije upošteva le po 2500 podpisov.

BRUSELJ - Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je v luči številnih volitev, ki bodo letos potekale v EU in drugod, med drugim v ZDA in Indiji, predstavil ukrepe za preprečevanje tujega vmešavanja v volilne procese. Predstavljeni so v drugem poročilu o tujem vmešavanju in manipuliranju z informacijami, ki ugotavlja, da so aktivnosti potrebne že mesece pred volilnim dnem.

KARLSRUHE - Nemška skrajno desna stranka Domovina, nekdaj znana kot Nacionaldemokratska stranka Nemčije (NPD), prihodnjih šest let ne sme prejemati javnih sredstev, je odločilo nemško ustavno sodišče. Dodatno so stranki odvzeli tudi prednostno davčno obravnavo, ki je običajno namenjena strankam in političnim donacijam. Ustavno sodišče je takratno NPD že leta 2017 označilo za sovražno do nemške ustave in demokratičnega reda.

BRUSELJ - Evropska komisija je v vlogi varuha konkurence po preliminarni preiskavi zavrnila načrt nemškega letalskega prevoznika Lufthansa, da odkupi 41-odstotni delež družbe ITA Airways, ki je leta 2021 nastala na pogorišču Alitalie in je v lasti italijanske države. Komisija je ocenila, da bi lahko posel okrnil konkurenco na določenih letalskih linijah, so sporočili iz Bruslja. Regulator bo zdaj začel poglobljeno preiskavo.

VARŠAVA - Poljski predsednik Andrzej Duda je sporočil, da je znova pomilostil nekdanjega notranjega ministra Mariusza Kaminskega in nekdanjega državnega sekretarja Macieja Wasika, ki prestajata dvoletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja. Zahteval je njuno takojšnjo izpustitev iz zapora. Pomilostil ju je že leta 2015, ko sta bila obsojena v isti korupcijski aferi, a je vrhovno sodišče nato leta 2022 njuno pomilostitev preklicalo.

KOEBENHAVN - Regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge je posvaril, da so leta 2023 v regiji zabeležili 30-krat več primerov ošpic kot leto prej. Še bolj zaskrbljujoče pa je po njegovem prepričanju število hospitalizacij in mrtvih. Ob tem je opozoril, da se lahko otroke pred to boleznijo zaščiti le s cepljenjem. Lani je 40 od 53 članic regije poročalo o več kot 30.000 primerih ošpic, ki so jih potrdili med januarjem in oktobrom.

LOS ANGELES - Film Oppenheimer, ki govori o ameriškem znanstveniku Robertu Oppenheimerju - očetu atomske bombe, ima letos največ nominacij za oskarja. Prejel jih je kar 13, tudi za najboljši film. Poleg njega so v tej kategoriji nominirani še American Fiction, Anatomija padca, Barbie, Bartonova akademija, Morilci cvetne lune, Maestro, Pretekla življenja, Nesrečna bitja in Interesno območje. 96. podelitev oskarjev je načrtovana za 10. marec.