Documenta, ki so jo prvič organizirali leta 1955, je poleg beneškega bienala ena najpomembnejših razstav sodobne umetnosti na svetu.
"V zadnjih nekaj mesecih smo videli, v kakšno slepo ulico je zašla razprava. S študijo želimo analizirati razloge za to polarizacijo, kateri osnovni konflikti se v njej razkrivajo in kako se lahko organizatorji mednarodnih umetniških in kulturnih festivalov odzovejo na takšne konflikte v prihodnosti," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA pojasnil Meron Mendel, direktor Izobraževalnega inštituta Anne Frank s sedežem v Frankfurtu ob Majni.
Pri raziskovalnem projektu sodelujejo omenjeni inštitut, Inštitut documenta in frankfurtska fakulteta uporabnih znanosti. Študija pod vodstvom Mendla in sociologa ter ustanovnega direktorja Inštituta documenta Heinza Bude naj bi trajala do konca prihodnjega leta. Osnova za znanstveno raziskavo bodo med drugim vprašalniki obiskovalcev, opazovanja obiskovalcev in udeležencev ter analiza javnega diskurza.
Glasovi kritike že nekaj mesecev pred odprtjem
Prvi očitki na račun indonezijskega kuratorskega kolektiva Rugangrupa so prišli v javnost že na januarja letos, ko jo je na anonimnem blogu kritiziralo zavezništvo proti antisemitizmu. To je v svojem zapisu opozorilo, da je ta kuratorski kolektiv naravnan protijudovsko in da njegovi umetniki podpirajo kulturni bojkot Izraela. Nekateri člani kuratorskega kolektiva so namreč tudi člani skupine BDS-a, ki se bojuje proti izraelski okupaciji palestinskih ozemelj.
Guernica Gaza in Ljudska pravičnost
Kmalu po začetku Documente, ki je svoja vrata odprla 18. junija, je prvotno najbolj razburila predstavitev palestinske skupine The Question of Funding, ki je v javnosti sprožila širšo razpravo o antisemitizmu. Mohamed Al Havajri, eden izmed njenih članov, v svoji seriji Guernica Gaza denimo združuje podobe napadov izraelske vojske na palestinsko ozemlje s klasičnimi motivi Jeana-Françoisa Milleta, Eugena Delacroixa, Marca Chagalla in Vincenta van Gogha. Naslov serije se nanaša na znamenito sliko Guernica Pabla Picassa, ki jo je ustvaril leta 1937 kot odgovor na nacistično uničenje tega španskega mesta.
Nato je med drugim razburilo tudi delo indonezijskega podtalnega umetniškega kolektiva Taring Padi, ki so ga odstranili le nekaj dni po odprtju. Na velikem delu z naslovom Ljudska pravičnost je bil med drugim upodobljen vojak s prašičjim obrazom, ovit v šal z Davidovo zvezdo in s čelado na glavi z izpisanim imenom izraelske obveščevalne službe Mosad.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje