ZRS bo imela sedež v “bosanski ambasadi”

Palača De Belli na Cankarjevi ulici v Kopru, ki jo domačini poznajo pod vzdevkom “bosanska ambasada”, bo v prihodnje postala sedež Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Potem ko država in raziskovalni zavod nista našla skupnega jezika, je projekt pomagala prestaviti v višjo prestavo koprska občina, ki je ZRS podelila stavbno pravico za palačo.

KOPER > Koprski župan Aleš Bržan in direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper Rado Pišot sta danes podpisala pogodbo o ustanovitvi brezplačne stavbne pravice za 99 let za palačo De Belli v Cankarjevi ulici v Kopru. Določili so tudi varovalko. Če v petih letih od potrjenega prenosa ne bi uspeli začeti obnove, bi nepremičnina ponovno prešla v last koprske občine.

Palača iz druge polovice 16. stoletja
Renesančno palačo De Belli so zgradili v drugi polovici 16. stoletja. Skupaj s palačo Belgramoni Tacco v Kidričevi ulici je ena od prvih poskusov oblikovanja velikih plemiških palač v Kopru na prehodu iz renesanse v barok. Fasada palače je neometana, notranjost pa je v veliki meri neohranjena zaradi predelav stavbe v stanovanja.

Dve muhi na en mah

“Že pred tremi leti smo iskali rešitev za ohranitev palače, a nismo bili uspešni. Zamisli, da bi stavba prešla v zasebno last, marsikdo ni bil naklonjen. Nato je prišla pobuda direktorja ZRS Koper, s katero bi sočasno rešili dve težavi - obnovili bi dotrajano palačo, obenem pa rešili že dalj časa trajajočo prostorsko stisko koprskega raziskovalnega središča,” je zadovoljen župan Bržan.

V obnovljeno palačo nameravajo preseliti večji del inštitutov in upravno-administrativnih služb, razen laboratorijske dejavnosti Inštituta za oljkarstvo in Inštituta za kineziološke raziskave ter centra za beneško zgodovino, ki se bo do konca leta preselil v objekt palače Baseggio.

Interdisciplinarno stičišče znanja

Z izjemo sedeža v Garibaldijevi ulici so vsi ostali prostori ZRS Koper najemniški. S selitvijo v palačo De Belli bodo dobili štirikrat večje prostore od zdajšnjih. Vanje bodo umestili interdisciplinarni sredozemski center znanstvenoraziskovalne odličnosti, ki bo predstavljal stičišče več raziskovalnih inštitutov in univerz iz Slovenije, Italije in Hrvaške.

“Center bo med drugim zagotavljal celovit pristop raziskovanja in skupno strateško interdisciplinarno stičišče znanja, ki bo na podlagi pilotnih testiranj v praksi zagotavljal trajnostne rešitve s področja digitalizacije odprte znanosti, povečanja biodiverzitete v mestih in prilagajanja podnebnim spremembam v Sredozemlju,” napoveduje Pišot.

Kriza je podražila projekt

Prenova naj bi stala približno 3,25 milijona evrov (pred krizo je bila ocenjena vrednost dober milijon evrov manj), upajo pa tudi na denar države in EU. Delno jo nameravajo financirati z lastnim deležem v stavbi v Garibaldijevi ulici. Pišot priznava, da bo obnova tako velikega objekta zahteven finančni in organizacijski zalogaj, a kljub temu ostaja optimističen. “Prav zaradi možnosti prijave na različne razpise si bomo prizadevali, da do konca leta pridobimo vso potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo ter gradbeno dovoljenje,” napoveduje.

Spomnimo še, da država ni bila naklonjena projektu, ker so v ministrstvu za izobraževanje ocenili, da bi s prenosom stavbne pravice z občine na državo, slednja ob morebitnem pomanjkanju denarja na ZRS morala prevzeti nase finančne obveznosti za vsaj nujni del obnove.

---