Na letošnjem BSF slišali »blejsko zavezo«

Michel na BSF podal zavezo

Na Bledu se je v torek končal dvodnevni 18. Blejski strateški forum (BSF), ki je po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon presegel vsa pričakovanja. Pri tem je v ospredje postavila predvsem »blejsko zavezo« predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da bi Evropska unija (EU) in države Zahodnega Balkana morale biti do leta 2030 »pripravljene na širitev«. Michelovo sporočilo je politično izjemno pomembno, saj je s tem prvič regiji podal časovnico za morebitno širitev, je po koncu BSF ocenila Fajonova. Tudi predsedniki vlad balkanskih držav so na ponedeljkovi okrogli mizi pozdravili MIchelovo napoved, a so tudi opozorili, da širitev EU poteka prepočasi. »Mi vemo, kaj hočemo, nisem pa prepričan, da vodstvo EU ve, kaj oni hočejo,« je tako dejal črnogorski premier Dritan Abazović. Po njegovem mnenju je leto 2030, ki ga je omenjal Michel, prepozno. Srbska premierka Ana Brnabić pa je približevanje EU opisala kot neskončen postopek, saj da ne glede na to, kaj storijo, nič ne zadostuje. Pri tem je spomnila na izkušnjo Severne Makedonije, ki je zaradi grške blokade spremenila ime, zdaj pa se sooča z bolgarsko blokado. Po besedah hrvaškega premierja Andreja Plenkovića so v Zagrebu mnenja, da je ideja, po kateri bi se celotna regija Zahodnega Balkana istočasno pridružila Uniji, napačna pot. Bruselj je zato pozval, naj sledi začrtanim kriterijem, bilateralnim težavam navkljub. BSF je imel letos tudi humanitarno noto zaradi nedavnih uničujočih poplav v Sloveniji. Tako je med drugim Švica Sloveniji namenila 200.000 švicarskih frankov in se ob tem zavezala, da je pripravljena ponuditi še dodatno pomoč kot država z znanjem, ki ga ima za področje sanacije poplav, je povedala Fajonova.

Rdeči križ in Karitas končala zbiranje vlog

Pri Rdečem križu Slovenije in Slovenski karitas so v ponedeljek končali zbiranje vlog prosilcev za pomoč po ujmah v drugi polovici julija in v začetku avgusta. Upravičencem iz naslova prve pomoči bodo po določenih kriterijih razdelili pol milijona evrov, iz naslova druge pomoči pa 5 milijonov evrov, ki jih je namenila vlada. Skupno so sicer zbrali in obdelali 3773 vlog. Rdeči križ je sicer do ponedeljka zbral 2,7 milijona evrov finančnih sredstev. Da bi ljudem pomagali pri premagovanju najhujših stisk, so prejšnji teden med prebivalstvo na poplavljenih področjih že odposlali za 300 tisoč evrov vrednostnih kartic, enako jih bodo še v prihodnjem tednu. Do zdaj so razdelili tudi za več kot 300 tisoč evrov materialne pomoči. Slovenska karitas je do ponedeljka zjutraj prejela 1550 vlog, a število še ni dokončno. Na osnovi prejetih prošenj je 3104 prizadetim gospodinjstvom že pomagala v obliki vrednostnih bonov in nakazil na njihove transakcijske račune. Skupna vrednost finančne pomoči je znašala 1.238.000 evrov. Ta teden so sprostili še nadaljnjih 1,5 milijona evrov iz naslova zbranih donacij posameznikov, podjetij in ustanov za pomoč pri obnovi in nakupu najnujnejše opreme za najbolj prizadeta in socialno šibka gospodinjstva. Slovenska karitas je sicer do sedaj zbrala 4.363.252 evrov prispevkov posameznikov, podjetij in ustanov, kar je zanjo rekorden obseg zbranih donacij.

V vzorcih naplavin težke kovine

Rezultati analize po­pl­a­vnega mulja v Zgornji Mežiški dolini, ki so jo opravili na Institutu Jožef Stefan (IJS), so pokazali presežene vrednosti potencialno strupenih snovi, predvsem svinca, so v sredo na novinarski konferenci sporočili pristojni. Po besedah Tee Zuliani z IJS so vzorčili naplavine, ki jih je pustila reka Meža med Črno na Koroškem in Dravogradom. V enajstih vzorcih naplavin so določili koncentracije potencialno strupenih elementov, med njimi cinka, kadmija in svinca, s katerim je Mežiška dolina zaradi rudarjenja že sicer obremenjena. V analizi so vse vrednosti presegle zgornje meje, določene v uredbi o emisijah strupenih snovi v okolje, je pojasnila Zulianijeva. Vzorčenje sedimenta, mulja in tal so izvedli tudi v drugih porečjih, kjer je prišlo do poplavljanja: ob Kamniški Bistrici, Sori, Gradaščici, Savi, Krki, Muri, Dravi in Savinji. Rezultate pričakujejo prihodnji teden. RTV Slovenija pa je ta teden poročala, da se na poplavljenih območjih pojavlja leptospiroza, ki jo prenašajo glodavci. Za njo je zbolelo vsaj devet oseb, ki so živeli ali čistili na poplavljenih območjih, nekateri so videli glodavce. Znaki bolezni so vročina, bolečine v mišicah, prebavne težave, podobno kot pri drugih boleznih. Simptomi se pojavijo od sedem do deset dni po okužbi.