REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Odkrito povedano, upanja ni!« Časi, ko je bila Nemčija industrijska velesila, so zdavnaj mimo, žrtev tudi Slovenija!

»Odkrito povedano, upanja ni!« Časi, ko je bila Nemčija industrijska velesila, so zdavnaj mimo, žrtev tudi Slovenija!Nemško gospodarstvo bo še naprej propadalo, priznavajo strokovnjaki. Vir: Posnetek zaslona, X

Zaprtje 124 let stare tovarne v Düsseldorfu, ki je preživela dve svetovni vojni, ne pa tudi energetske krize, je pokazatelj mračne in boleče realnosti Nemčije: njeni dnevi kot industrijske velesile so šli rakom žvižgat.

Financial Post: Nemčiji so šteti dnevi kot industrijski supersili. Vir: Posnetek zaslona, X

Industrijska proizvodnja nekdaj največjega evropskega gospodarstva upada že od leta 2017. Upada že zadnjih sedem mesecev zapored in je zdaj na ravni iz leta 2006. Če bo upadla še za 5 odstotkov, bo na ravni iz 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je padel Berlinski zid.

»Iskreno povedano, ni upanja,« je za Bloomberg povedal Stefan Klebert, direktor GEA Group, podjetja, ki že od konca 19. stoletja proizvaja tovarniške stroje. »Ne verjamem, da lahko ustavimo ta trend.«

Stebri nemškega industrijskega »motorja« so padli kot domine. ZDA se oddaljujejo od Evrope. Kitajska postaja vse večji tekmec in ni več nenasiten kupec nemškega blaga. Zadnji udarec za nekatere proizvajalce je bila prekinitev dotoka poceni ruskega zemeljskega plina.

Ekonomist Peter St. Onge v svojem podkastu opozarja, da gre za evropski problem glede na vpliv, ki ga imajo okoljski aktivisti v Bruslju in ki so »svojo ekonomsko usodo predali tretjemu svetu, ki ga Kitajska in Rusija novačita v BRICS«.

Poleg globalne nestabilnosti politična paraliza Berlina stopnjuje težave, kot so dotrajana infrastruktura, starajoča se delovna sila in birokracija.

Nekdaj mogočen izobraževalni sistem peša po dolgoletnem opuščanju investicij.

Raziskovalni inštitut Ifo ocenjuje, da bo upad matematičnih sposobnosti gospodarstvo do konca stoletja stal približno 14 milijard evrov proizvodnje.

Nemčija ima še vedno zavidljiv seznam majhnih, podjetnih proizvajalcev, toda Bundesbank in drugi odločevalci vztrajno zavračajo opozorila, da se bliža popolna deindustrializacija. Ker pa so reforme zastale, ni jasno, kaj (če sploh) lahko upočasni upad.

»Nismo več konkurenčni,« je za Bloomberg povedal nemški finančni minister Christian Lindner. »Postajamo revnejši, ker nimamo rasti. Zaostajamo«. In ta izostanek konkurenčnosti bo Nemčijo pahnil še globlje v brezno, opozarjajo gospodarstveniki.

»Kljub motivaciji naših zaposlenih smo prišli do točke, ko iz Nemčije ne moremo izvažati pnevmatik za tovornjake po konkurenčnih cenah,« je poudarila Maria Röttger, vodja sektorja za severno Evropo pri Michelinu.

»Če Nemčija ne more izvažati konkurenčno v mednarodnem kontekstu, država izgubi eno svojih največjih prednosti,« je dodala.

Energetska kriza, ki so jo povzročile sankcije proti Rusiji, je močno ohromila industrijo, predvsem kemično. In počasna birokracija zavira tudi tista podjetja, ki so pripravljena investirati.

Dober primer so solarni kolektorji, ki jih je GEA želela namestiti v eno od svojih tovarn. Za dovoljenja so zaprosili lani januarja in še čakajo na odobritev.

Pandemija je že prej prizadela avtomobilsko industrijo z večmesečnimi čakanji na pošiljke čipov in drugih komponent, kar je Kitajska izkoristila, da postane vodilna na trgu električnih avtomobilov.

»Ne gre le za energijo,« pravi Klaus Geisdorfer, izvršni direktor podjetja za ventilatorje EBM. »V Nemčiji postaja problem tudi razpoložljivost kadra. V obdobju enega desetletja bo delovno sposobnega prebivalstva premalo, da bi gospodarstvo lahko delovalo tako kot danes,« je dodal.

Centralna banka je v zadnjem poročilu poudarila, da dejstvo, da je Nemčija v »tehnični recesiji« po dveh četrtletjih padca proizvodnje, ne bo dolgo trajalo zahvaljujoč stabilnemu trgu dela, naraščajočih plačah in padajoče inflacije.

Poročilo Bundesbank ni ravno »v skladu« z analizo gospodarske zbornice (DIHK), ki je opozorila, da se bo nemško gospodarstvo samo letos »skrčilo« za 0,5 odstotka, kar je najslabši rezultat v zadnjih dveh desetletjih.

Anketa med 27.000 podjetji je pokazala, da jih kar 35 odstotkov pričakuje, da bo v naslednjem letu poslovalo slabo, medtem ko jih le 14 odstotkov pričakuje nekaj izboljšav.

»Slabo razpoloženje med podjetji postaja vse bolj trdno utrjeno,« navaja poročilo DIHK in dodaja, da je to šele drugič v povojni zgodovini Nemčije, da se je gospodarstvo skrčilo dve leti zapored.

Prvi primer je bil leta 2002 in 2003, ko sta dve zaporedni recesiji takratno vlado socialdemokratov in zelenih prisilili v uvedbo agresivnih reform trga dela in socialne zaščite, ki so bile odgovorne za dvig Nemčije na raven konkurenčnosti, ki so ji mnogi zavidali.

Evropska komisija je dejala, da bo Nemčija letos in prihodnje leto najbolj zavirala rast evrskega območja, z rastjo le 0,3 odstotka leta 2024 namesto 0,8 odstotka, pričakovane novembra in 1,2 odstotka leta 2025, po 0,3-odstotni recesiji lani.

Vse to ima seveda velike posledice tudi za Slovenijo, čeprav slovenski mediji o tem molčijo ali pa resnico z dolgovezenjem prikrivajo.

Vir: Posnetek zaslona

Slovenski Forbes pa ob vsem tem trdi, da ima podatke in da bo razkril, zakaj slovensko gospodarstvo doživlja praktično največji upad v Evropi.

In potem samo skozi nekaj sramežljivo napisanih stavkov lahko zaslutimo, da je vir težav prav to, da gospodarski motor Evropske unije, ki je v Nemčiji, hudo popušča.

Slovenska industrijska proizvodnja se je lani namreč skrčila za 5,3 odstotka, samo v decembru pa je bila proizvodnja za desetino manjša kot leto prej. Razlogi so ciklični, pravi glavni ekonomist Analitike GZS Bojan Ivanc, ponekod pa tudi strukturni.

Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), priznava, da jih je decembrski podatek močno negativno presenetil. Napovedovali so enoodstotni mesečni padec industrijske proizvodnje, Statistični urad pa je naračunal kar 7,4-odstotno krčenje.

Slovenska industrija je po močnem letu 2022 lani s precej povišanimi stroški energentov vstopila v obdobje ohlajanja na največjih prodajnih trgih, piše Forbes.

Prejšnji teden objavljeni podatek o industrijski proizvodnji je pokazal, da se je ta decembra po treh mesecih rasti skrčila za 7,4 odstotka, na letni ravni pa za kar desetino.

V obeh primerih je šlo za največji padec med vsemi evropskimi državami!

Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), priznava, da jih je decembrski podatek močno negativno presenetil!

Napovedovali so enoodstotni mesečni padec industrijske proizvodnje, Statistični urad pa je naračunal kar 7,4-odstotno krčenje!

Toda geopolitike EU kot vira težav pri Forbsu očitno ne opažajo, čeprav omenjajo nekakšne strukturne probleme.

Ne opazijo niti, da je veselje nad nižjimi cenami elektrike zaradi nižjega povpraševanja -, ki je rezultat propada podjetij in zmanjševanja proizvodnje - pot v katastrofo, ne pa razlog za veselje.

Pravega razloga za katastrofo - neumno evropsko politiko sankcij in konflikta z Rusijo - pa seveda, saj so v lasti zahodnih korporacij, ki podpirajo vojne - sploh ne detektirajo.

In tako gre Slovenija topoumno naprej - po poti Nemčije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke