Mnenja

Zakaj je prehranjevanje postalo »cela znanost«? (uvodnik)

Podatek, da je bilo na svetovni ravni do leta 1985 samo dva odstotka debelih ljudi, danes pa kar 20 (poleg tega ima v razvitem svetu dodatnih 40 odstotkov populacije čezmerno telesno maso – skupaj torej kar 60 odstotkov!), je zgovoren – nekje smo zelo zelo zgrešili. Pričakovali bi, da bosta visokotehnološki razvoj in nesluten napredek človeštva omogočila pridelavo izjemno kakovostne hrane, zaradi katere bi ljudje postajali vse bolj zdravi. Pričakovali bi živila, ki bi podpirala naravne procese v telesu in po svoje zdravila …

KDO BO MOJ ZDRAVNIK 2024?

Glasovanje za akcijo Moj zdravnik 2024 je končano. Rezultate glasovanja bomo razglasili 12. junija 2024. Spremljajte nas na Moj zdravnik.
X

Naročite se na pismo urednice - Viva

Naročite se na brezplačne e-novice o zdravju, aktualnih novicah v zdravstvu in družbi, zdravem življenju, prehrani, vzgoji, trajnostnem ravnanju in življenju nasploh.
Vaš e-naslov: *

Vaši podatki so na varnem. Časnik Finance se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranil in uporabljal samo za pošiljanja Pisma urednice Viva ter jih ne bo posredoval tretjim osebam. Odjavna povezava se nahaja na dnu vsakega biltena.
10.12.2021 05:00
Čas branja: 2 min

A krenili smo povsem v drugo smer – vse mora biti hitro, okusno, predvsem pa čim bolj poceni. Danes se na žalost trgovske police šibijo pod predelanimi in izjemno osiromašenimi živili (če jim sploh še lahko tako rečemo), zaradi katerih postajamo vse bolj bolni. Tista, ki veljajo za zdrava – na primer ekološka zelenjava in sadje –, so pravzaprav luksuz, dostopna samo ljudem z dovolj velikimi prihodki.

Pred leti so ameriški znanstveniki s poskusom na podganah ugotovili, da hitra hrana povzroča fizično odvisnost, ki je podobna odvisnosti od heroina in cigaret. Dokazali so, da možgani podgan, ki so jih hranili z neomejeno količino hitre hrane, potrebujejo veliko več stimulacije, da bi čutile enako ugodje kot podgane, ki so jedle zdravo hrano. Poleg tega so te podgane zelo hitro postale zelo debele. Ko so jim znova ponudili zdravo hrano, so jo odločno zavračale – k temu, da so jo pojedle, jih je prisilil šele 14-dnevni post. Znanstveniki so prepričani, da je to zelo dober dokaz, kako težko je nehati jesti hitro in nezdravo hrano, pa čeprav se zavedamo njene škodljivosti.

Kako nekakovostna živila vplivajo na nas, strokovnjaki zelo dobro vedo, vemo pa tudi porabniki. A kaže, da nikakor ne najdemo rešitev, pa če se še tako trudimo. Trend čezmerne telesne mase raste v vseh razvitih državah, na žalost tudi med najmlajšimi, kar je najbolj skrb zbujajoče. Kakšna prihodnost nas čaka kot družbo, če se že otroci in mladostniki spopadajo s čezmerno telesno maso in celo debelostjo?

Slovenija je bila na tem področju še pred kratkim dober zgled, saj nam je uspelo ta trend med otroki in mladostniki ustaviti in krivuljo celo obrniti navzdol. A ko smo zaprli šole in igrišča ter prepovedali obšolske dejavnosti, se je položaj izrazito poslabšal – vsa prizadevanja so šla v nič in spet smo tam, kjer smo bili.

Zakaj je pravzaprav prehranjevanje v zadnjih letih postalo tako zapleteno? Zakaj se utapljamo v poplavi informacij, ki so nemalokrat povsem nasprotujoče? Zakaj ob vsem znanju, ki ga imamo danes, število oseb s čezmerno težo vztrajno in zelo hitro narašča? Čeprav se zavedam, da je dejavnikov ogromno, še vedno mislim, da nekaj tako osnovnega, kot je prehranjevanje, ne bi smelo biti »cela znanost« in da bi morali vsi ljudje imeti preprost dostop do kakovostnih živil. Takšnih, ki nas krepijo in podpirajo procese zdravljenja. Ne glede na to, kako debela je naša denarnica.

Decembrska/januarska številka je dosegljiva na povezavi p(Viva#Viva), Medicina˘& ljudje, december 2021 in januar 2022

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Viva
Mnenja
Mnenja Tehnostres: ko zasloni postanejo breme

Kar 83 odstotkov delavcev z znanjem trpi za stresom, povezanim z delom in tehnologijo, zato je za delodajalce, pa tudi zaposlene same,...

OGLAS
Viva
Aktualno
Aktualno Parkinsonova bolezen: rehabilitacija še ni optimalno urejena

V Sloveniji je skoraj 11 tisoč ljudi, ki se zdravijo zaradi Parkinsonove bolezni. To v svetu najhitreje rastoče nevrološko stanje lahko...

Viva
Osebne zgodbe
Osebne zgodbe Osebna zgodba (Fabryjeva bolezen): Življenje prilagaja datumu prejema terapije

Marina Pintarič je ena od le 51 bolnikov v Sloveniji s Fabryjevo boleznijo, za katero je značilna zmanjšana ali odsotna aktivnost encima...

OGLAS
Viva
Aktualno
Aktualno Nujna je boljša ureditev položaja bolnikov s Fabryjevo boleznijo in sploh z vsemi redkimi boleznimi na vseh ravneh slovenskega zdravstvenega sistema

Fabryjeva bolezen je redka napredujoča dedna bolezen, ki lahko prizadene več organov (prebavni trakt, živčevje, srce, ledvice, kožo in...

Viva
Nasveti
Nasveti Kraniosakralna terapija spodbudi telo k samozdravljenju

Biodinamična kraniosakralna terapija je nežna oblika manualne terapije, ki temelji na spodbujanju naravnega zdravilnega potenciala telesa.

Viva
Bolezni
Bolezni (Povzetek in posnetek webinarja) Tudi lahka hemofilija ni vedno lahka

Poročilo 125 držav, ki zajema več kot sedem milijard ljudi, kaže, da je v svetu več kot 270 tisoč hemofilikov, njihovo število pa z...

Viva
Pravice bolnikov
Pravice bolnikov (Povzetek in posnetek webinarja) Kako pravilno in varno jemati zdravila

Delež prebivalcev Slovenije, ki jim zdravnik predpiše vsaj en recept na leto, je bil med letoma 2001 in 2022 precej stabilen in se je...

Viva
Bolezni
Bolezni Wilsonova bolezen: otroci so pogosto brez simptomov

Nezdravljena Wilsonova bolezen, pri kateri pride do kopičenja bakra v jetrih, lahko vodi v cirozo in jetrno odpoved ali v nepovratne...