Videocast: Filmi z Liffa

Filmski program na Televiziji Slovenija je v jesenskem času že deveto zaporedno leto posvečen naboru najboljših del s preteklih Liffov. Letošnji cikel se začenja z nocojšnjima filmoma Najbolj grozen človek na svetu (ob 20.00, na TV SLO 2) in Kelti (ob 23.20, na TV SLO 1). Obseg cikla z vsakim letom narašča, letos se bo v njem do konca novembra zvrstilo kar deset celovečernih del.

Pod letošnjim drobnogledom so kinematografije iz prostora nekdanje Jugoslavije, ki se v ciklu predstavljajo s štirimi deli, pri čemer so kar tri od njih režirale ženske, ustvarjalke iz pretežno mlajše generacije. Ta ne opušča tematik, ki so povezane z zapuščino nekdanje Jugoslavije, a jih obravnava z zgodovinsko manj obremenjene perspektive, zato pa tudi z manj nacionalističnega sentimenta. Debitantka Sonja Tarokić si je za temo svojega celovečernega prvenca izbrala kritiko šolskega sistema v filmu Zbornica, ki velja za vrhunec hrvaške kinematografije v zadnjih letih in so ga nekateri kritiki interpretirali kot parabolo o hrvaški družbi na prehodu iz tradicije v modernost. V ciklu velja izpostaviti Panj režiserke Blerte Basholli, predstavnice novega vala kosovskih avtoric mlajše generacije. Gibanje kosovskih ustvarjalk je pritegnilo mednarodno pozornost, ko je Panj na festivalu Sundance leta 2021 s tremi osrednjimi nagradami postavil rekord v zgodovini tega prestižnega festivala. Takrat je v medijih završalo o "ženskem gibanju", ki si je po dolgi zgodovini zatiranja vzelo besedo in se uprlo patriarhalni tradiciji filma kot tudi celotne družbe na območju nekdanje Jugoslavije.

Cikel filmov s preteklih Liffov na Televiziji Slovenija:

Nocoj ob 20. uri na TV SLO 2: Najbolj grozen človek na svetu, koprodukcijski film, 2021
Nocoj ob 23.20 na TV SLO 1: Kelti, srbski film, 2021
28. oktober, TV SLO 1: Panj, koprodukcijski film, 2021
28. oktober, TV SLO 2: Vse je bilo v redu, francoski film, 2021
4. november, TV SLO 2: Praznik dela, bosansko-hercegovski film, 2022
4. november, TV SLO 1: Zbornica, hrvaški film, 2021
11. november, TV SLO 1: Skrito življenje, koprodukcijski film, 2018
12. november, TV SLO 1: Mala mama, francoski film, 2021
18. november, TV SLO 1: Požiganje, južnokorejsko-japonski film, 2018
25. november, TV SLO 1: Dragi tovariši, ruski film, 2020
Več o posameznih filmih si lahko preberete na dnu članka.

Dolgoletni filmski urednik na Televiziji Slovenija Iztok Polanc v oddaji Televizorka pojasnjuje letošnji fokus: "Gre za naš skupni kulturni prostor, ki nas povezuje, ne glede na žalostno zgodovino. Naši gledalci te filme vedno dobro sprejemajo." Kot zanimivost dodaja, da Jugoslavija še vedno obstaja kot kulturna in filmska entiteta, z vidika filmske distribucije in produkcije: "V filmski distribuciji se pravice še vedno kupujejo in prodajajo za območje celotne nekdanje Jugoslavije. Poleg tega so se začeli v zadnjih letih avtorji in producenti iz različnih držav med seboj veliko povezovati, tako da je to postala zelo dinamična in kreativna kinematografija."

Med cikla se bo večkrat oglasila tudi oddaja Televizorka, v kateri se bomo pred posameznimi filmi pogovarjali s filmskim urednikom Iztokom Polancem, filmsko kritičarko Ano Jurc in kritičarko ter urednico Teso Drev Juh.

Cikel filmov s preteklih Liffov je način, kako na televiziji spominjamo, da imamo vrhunski filmski program skozi vse leto.

Iztok Polanc

Del RTV-prispevka gre tudi bogatemu filmskemu programu
Urednik Iztok Polanc cikel, ki ga vsako jesen iz festivalskih dvoran preseli na televizijo, vidi kot "način, kako na nacionalni televiziji opozarjamo, da imamo vrhunski filmski program skozi vse leto. Gledalci lahko filme z Liffa gledajo skozi vse leto, v različnih terminih. Vsako soboto v terminu Sedmi pečat predvajamo dosežke svetovne kinematografije, vsak teden so na sporedu vrhunski filmi." Polanc meni, da se lahko kot televizija pohvalimo z edinstvenim filmskim programom v evropskem in svetovnem merilu. Smo edina televizija v slovenskem prostoru in ena redkih televizij v svetovnem merilu, ki sistematično predvaja aktualno, pretežno nekomercialno, umetniško in avtorsko filmsko produkcijo. Gledalcem, ki v zgoščenem programu Liffa ni uspelo videti vseh želenih filmov ali pa iz različnih razlogov ne morejo obiskovati kina, omogočamo izkušnjo ogleda dosežkov svetovne kinematografije in nagrajencev najvidnejših festivalov. Lahko bi rekli, da Televizija Slovenija deluje kot nekakšen nacionalni kino, dostopen vsej Sloveniji.

Po predvajanju na televiziji bo večina filmov na voljo za ogled še 30 dni, in sicer na spletni strani 365.rtvslo.si oziroma v spletni ter mobilni aplikaciji in aplikaciji za pametne televizorje RTV 365. Prižgite nas!

Filmski urednik dodaja: "Toda navade gledalcev se spreminjajo, termin Sedmi pečat, v katerem običajno predvajamo art filme, pa je na sporedu zelo pozno ponoči. Zato je pomembno poudariti, da je večina filmov po televizijskem predvajanju do 30 dni na voljo tudi na spletu in si jih lahko gledalci pogledajo, kadar jim najbolj ustreza."

Vabljeni k spremljanju vrhunskih filmov najrazličnejših tipov pripovedi, žanrov in narodnosti tako na malih zaslonih kot na velikih platnih.

Filmi v ciklu:

NAJBOLJ GROZEN ČLOVEK NA SVETU – 21. oktober, 20.00, TV SLO 2

Najbolj grozen človek na svetu, režija Joachim Trier, 2021. Foto: Fivia
Najbolj grozen človek na svetu, režija Joachim Trier, 2021. Foto: Fivia

Uvodni film cikla prinaša enega najbolj opevanih evropskih del lanskega leta, sočasno sočuten in klinično luciden vpogled v miselnost milenijske generacije. Zgodba govori o tridesetletni mladenki, ki v življenju noče prevzeti odgovornosti in skoči iz ene zveze v drugo z upanjem, da ji bo to dalo nov pogled na življenje. V resnici ji prinese le serijo streznitvenih šokov. S to aktualno moralno dramedijo je režiser Joachim Trier ujel zagate generacije, katere življenja usodno določa prekarnost, negotovost. Eden najbolj cenjenih norveških avtorjev je s tem filmom sklenil svojo trilogijo o življenju v norveški prestolnici. Trierjevo senzibilno režijo, pri kateri se poigrava tudi s fantazijskimi elementi, nadgradi izjemna vodilna igralka Renate Reinsve, ki je za prepričljivo vlogo nevrotične, a dobromisleče milenijke Julie osvojila nagrado za najboljšo igralko na filmskem festivalu v Cannesu.

KELTI – 21. oktober, 23.20, TV SLO 1

Kelti, režija Milica Tomović, 2021. Foto: M-Appeal
Kelti, režija Milica Tomović, 2021. Foto: M-Appeal

Režiserka Milica Tomović, pripadnica mlajše filmske generacije v Srbiji, je scenarij za svoj celovečerni prvenec razvila iz spominov na rojstnodnevne zabave v času odraščanja v 90. letih. Film predstavi štiriindvajset ur v družinskem stanovanju na robu Beograda, kjer osemletnica praznuje rojstni dan. V rojstnodnevni torti je margarina namesto masla, v plastičnih lončkih poceni nadomestek kokakole, v dnevni sobi vse bolj žgoči prepiri o politiki in v sobi starejše sestre glasno nažiganje pankovskih albumov. Pripovedni okvir klavrne zabave gledalca bliskovito popelje v čas in prostor nekdanje Jugoslavije. Oseben, svež, hkrati nostalgičen in kritičen portret srbske družine in družbe v 90. letih.

PANJ – 28. oktober, TV SLO 1

Panj, režija Blerta Basholli, 2021. Foto: Demiurg
Panj, režija Blerta Basholli, 2021. Foto: Demiurg

Celovečerni prvenec perspektivne kosovske režiserke Blerte Basholli je leta 2021 na festivalu Sundance prejel tri osrednje nagrade – nagrado za najboljšo režijo, nagradi glavne žirije in občinstva – in s tem postavil rekord v zgodovini tega festivala. Posnet je po resnični zgodbi kosovske vdove, ki se po moževem izginotju v vojni spopada z žalovanjem, revščino in samohranilstvom v patriarhalnem okolju. Pot v boljše življenje vidi v zagonu izdelave in prodaje lokalnih proizvodov. Sčasoma ji uspe zbrati skupino pomočnic, prav tako vdov, in skleniti posel z večjo trgovsko verigo. A patriarhalno okolje njene neodvisnosti ne razume kot uspeh, temveč kot grožnjo družbenemu redu. Gre za klasično zgodbo o opolnomočenju, v katerem odmeva sámo gibanje kosovskih režiserk, ki so filmsko proizvodnjo takisto vzele v svoje roke, se osvobodile iz spon tradicije in s svojimi izdelki dosegle neverjetni mednarodni uspeh.

VSE JE BILO V REDU – 28. oktober, TV SLO 2

Vse je bilo v redu, režija François Ozon, 2021. Foto: Fivia
Vse je bilo v redu, režija François Ozon, 2021. Foto: Fivia

Francoski cineast François Ozon je po predlogah svoje redne sodelavke Emmanuèle Bernheim posnel tri filme: Bazen (2003), 5 x 2 (2004) in Vse je bilo v redu (2021), ki bo na sporedu v ciklu. Ko petinosemdesetletni oče (Andre Dussolier) prosi svojo odraslo hčer (Sophie Marceau), da mu po hudi kapi pomaga končati življenje, se ta najprej upre, nato pa težkega srca sprejme očetovo poslednjo željo. Ozon, ki ga drugače poznamo po sentimentalnem pretiravanju, pogosto kiču, tukaj ubere precej drugačen, treznejši, zrelejši in bolj konvencionalen pristop. Pogumno se loti ene najbolj perečih etičnih dilem v sodobnem zdravstvu, hkrati pa potrpežljivo razprostre težavne odnose med ostarelimi starši in odtujenimi odraslimi otroki, na katere v nekem trenutku, ko se začnejo starši starati, pade breme neznanske odgovornosti.

ZBORNICA – 4. november, TV SLO 1

Zbornica, režija Sonja Tarokić, 2021. Foto: Blitz
Zbornica, režija Sonja Tarokić, 2021. Foto: Blitz

Zbornica (2021) je nedvomno ena najbolj lucidnih in brezkompromisnih študij krize šolske institucije in učiteljskega poklica v sodobnem času. Potem ko se idealistična mlada pedagoginja pridruži kolektivu na novi šoli, kmalu ugotovi, kako težko je ohraniti integriteto v svetu klik in malenkostnih sporov med učitelji in starši. Učiteljska zbornica ni svetišče vzgoje in izobrazbe, kakršnega si je predstavljala, temveč kaotičen in toksičen svet, preprežen s kočljivimi odnosi, igrami moči, bizarnimi osebnimi agendami in krhkimi egi. Bolj ko spoznava sistem, bolj začenja razumeti, da bo morala za golo preživetje opustiti svoja načela in začeti v zbornici tudi sama igrati svojo igro. Celovečerni prvenec hrvaške režiserke Sonje Tarokić je hkrati študija šolske institucije, toksičnega delovnega kolektiva in hrvaške družbe na prelomu tradicije in sodobnosti. Popolnoma upravičeno so ga že večkrat omenili kot vrhunec hrvaške kinematografije v zadnjih letih.

PRAZNIK DELA – 4. november, TV SLO 2

Praznik dela, režija Pjer Žalica, 2021. Foto: Udruženje za promociju umjetnosti i kulture
Praznik dela, režija Pjer Žalica, 2021. Foto: Udruženje za promociju umjetnosti i kulture "Forum"

Praznik delavcev sveta, ki bi moral biti vsem v veliko veselje, se v drami Pjera Žalice prelevi v ponovno odpiranje skelečih vojnih ran. Praznik dela (2021) je četrti celovečerni film sarajevskega režiserja, ki je pustil globoko sled v bosanski povojni kinematografiji že s prvima filmoma Gori ogenj (2003) in Pri stricu Idrizu (2004), priljubljenima uspešnicama, ki sta hitro obveljali kot novodobni filmski klasiki. S Praznikom dela končuje trilogijo o travmah vojne in povojnem življenju v Bosni in Hercegovini, bolečih tem pa se tudi tokrat loteva v svojem značilnem slogu, z veliko mero razorožujočega humorja, topline in vedrine.

SKRITO ŽIVLJENJE – 11. november, TV SLO 1

Skrito življenje, režija Terrence Malick, 2019. Foto: Blitz
Skrito življenje, režija Terrence Malick, 2019. Foto: Blitz

Legendarni novohollywoodski režiser Terrence Malick se po svojem metafizičnem obdobju, ki se je začelo z Drevesom življenja (2011), spušča nazaj na realna tla s prizemljeno, a še vedno epsko in vizualno razkošno pripovedjo. Skrito življenje (2019) govori o preprostem avstrijskem kmetu in vnetem katoličanu, ki se je uprl kolaboraciji z nacisti in postal neopevani junak druge svetovne vojne. Film je posnet po resnični zgodbi Franza Jägerstätterja, ki se je uprl odhodu na fronto z ugovorom vesti, pa čeprav se je zavedal, da ga bo to privedlo v zapor ali celo v smrt.

MALA MAMA – 12. november, TV SLO 1

Mala mama, režija Céline Sciamma, 2021. Foto: Demiurg
Mala mama, režija Céline Sciamma, 2021. Foto: Demiurg

Ena najbolj cenjenih francoskih avtoric Céline Sciamma je dejala: "Moji filmi vedno govorijo o času, ki ga junakinje preživijo onkraj tega sveta." O ukradenih trenutkih, v katerih njene (praviloma ženske) protagonistke najdejo zavetje, opolnomočenje in spodbudo, da raziskujejo svojo identiteto, so govorili že režiserkini opevani filmi Pobalinka (2011), Banda punc (2014) in Portret mladenke v ognju (2019). Sciamma v Mali mami (2021) zakoraka v polje fantazije in zgodbo o iskanju utehe v času žalovanja preplete z motivom potovanja v času. Osemletna deklica med obiskom hiše preminule babice sreča mamo kot otroka in tako z materjo splete poglobljeno prijateljsko vez, ki jo je v normalnih okoliščinah zaradi generacijskega prepada sicer nemogoče doseči. Rezultat je intimna pravljična miniatura, ki govori o prijateljstvu kot skrivališču.

POŽIGANJE – 18. november, TV SLO 1

Požiganje, režija Lee Chang-dong, 2018. Foto: Cinemania
Požiganje, režija Lee Chang-dong, 2018. Foto: Cinemania

Južnokorejski režiser Lee Chang-Dong je o filmu Požiganje (2018), ki ga najdemo na najprestižnejših seznamih najboljših filmov leta 2018, rekel: "Zdi se, da filmi postajajo vedno bolj preprosti. Hotel sem se upreti tej težnji in ugotoviti, ali lahko film gledalca zasuje z neskončnimi vprašanji." Film uganka nenavadno spleteno zgodbo o ljubezenskem trikotniku izkoristi za pripoved o tesnobi delavskega sloja in razslojenosti južnokorejske družbe. Psihološki triler, posnet po kratki zgodbi japonskega pisatelja Harukija Murakamija, je bil v času nastanka velika uspešnica. Mnogi kritiki so ga uvrstili na vrh svojih seznamov najboljših filmov leta 2018, nekateri pa so ga celo krstili za najboljši južnokorejski film vseh časov.

DRAGI TOVARIŠI – 25. november, TV SLO 1

Dragi tovariši, režija Andrej Končalovski, 2020. Foto: Fivia
Dragi tovariši, režija Andrej Končalovski, 2020. Foto: Fivia

Zgodovinska drama Dragi tovariši (2020) ruskega cineasta Andreja Končalovskega pripoveduje o krvavih dogodkih, ki so v šestdesetih letih pretresli podeželsko mesto Novočerkask v nekdanji Sovjetski zvezi, a so zaradi prikrivanja oblasti dolga desetletja ostali zamolčani. Ljudmila je članica lokalnega odbora komunistične partije in vrednote partije zagovarja z vso vdanostjo. Nekega dne pa je priča dogodku, ki ji za vedno spremeni pogled na svet. Oblasti v bližnjo tovarno pošljejo vojsko, da bi zadušila stavko delavcev, vendar se vse skupaj sprevrže v masaker. Mesto preplavijo izgredi, ljudje so poškodovani in pogrešani. Izgine tudi Ljudmilina hčerka, zato se zaskrbljena mati nemudoma odpravi na nevarno, a odločno iskanje. Film natančno prikaže potek dogodkov, ki epilog dobijo šele po razpadu Sovjetske zveze.