Po Boštjančičevih besedah sta nove kandidate predlagala on in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han.
Pred sredino vladno odločitvijo so bili neizvršni direktorji še Gregor Planteu (od julija 2021), Aleksander Lozej (od junija 2019) in Alenka Urnaut Ropoša (od junija 2020). Vlada jih je razrešila, Matoz, ki je neizvršni direktor in takoj zatem predsednik upravnega odbora postal julija 2021, pa je ob imenovanju nove vlade odstopil sam.
V upravnem odboru DUTB so še izvršni direktorji, ki jih imenujejo neizvršni direktorji, Matej Pirc, Andrej Lazar in Kristina Šteblaj.
Od novoimenovanih neizvršnih direktorjev je bil Debeljak v preteklosti med drugim predsednik uprave Mercatorja in član uprave Gorenja. Po pisanju časnika Delo je bil v imenu Gibanja Svoboda tudi eden najpomembnejših pogajalcev o koalicijski pogodbi.
Resman je bil član uprave družbe Sava in član uprave Gorenjske banke. Milivojevićeva je bila v družbi Hoteli Bernardin zadolžena za upravljanje s kadri. Marolt je medtem direktor Javne agencije za civilno letalstvo RS.
Življenjska doba DUTB naj bi se iztekla konec letošnjega leta. Leta 2015 novelirani zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank namreč določa, da DUTB 31. decembra 2022 preneha obstajati, lahko pa ne glede na to določilo vlada predlaga DZ ukinitev DUTB tudi prej, če DUTB proda več kot 75 odstotkov prevzetih obveznosti. Ta pogoj je sicer že izpolnjen.
Zakon glede pravnega nasledstva DUTB določa, da njeno premoženje ter pravice in obveznosti preidejo na Slovensko odškodninsko družbo oz. njenega pravnega naslednika Slovenski državni holding (SDH), pri čemer pravno nasledstvo DUTB podrobneje uredi vlada s podzakonskim aktom po predhodnem poročanju DZ. Vlada je poročilo glede pravnega nasledstva DUTB za DZ sprejela konec aprila. Uredbo pa bo lahko dokončno sprejela ločeno po seznanitvi DZ s poročilom.