Vladavina prava: Sloveniji iz Bruslja kritike in kakšno priznanje

Evropska komisija je danes objavila poročilo o stanju vladavine prava v članicah povezave. Slovenija je bila po pričakovanjih deležna kritike zaradi odnosa oblasti do medijev in zaradi zavlačevanja pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Kot je bilo pričakovati, je precej kritičnih besed namenjenih tudi Madžarski in Poljski.

BRUSELJ > Slovenijo je spletni medij Politico celo uvrstil v skupino s Poljsko in Madžarsko, kjer da smo “priča eroziji demokratičnih standardov”. Madžarski poročilo očita predvsem to, da se ne loteva škodljivih povezav med politiko in deli gospodarstva, zaznavajo nepotizem, klientelizem in korupcijo, Madžarski pa očitajo tudi premajhno moč nadzornih institucij.

Po objavi poročila so se največje politične skupine v Evropskem parlamentu odzvale s pozivi k ukrepanju zoper tiste, ki ne upoštevajo osnov demokratičnega sistema in vladavine prava.

Podobno poročilo je Evropska komisija objavila že lani jeseni, pričakovati je, da bo vsakoletna objava postala običaj.

Slovenija: mediji, tožilci, gospodarski kriminal

Glede Slovenije Evropska komisija v poročilu ugotavlja, da se položaj glede svobode in pluralizma medijev v Sloveniji slabša in eksplicitno opozarja na spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, ki da so vse večji vir zaskrbljenosti. Ko gre za medije, se poročilo dotakne tudi usode Slovenske tiskovne agencije, ki ji vlada že več kot 200 dni ne želi plačati opravljenega dela. Komisija je v poročilu glede tega izrazila zaskrbljenost, prav včeraj pa sta vlado k zagotovitvi stabilnega financiranja agencije pozvala evropska komisarja Dider Reynders in Vera Jourova.

V delu o pravosodju navaja poročilo nekaj pozitivnih premikov, na primer sodbo ustavnega sodišča, da so pravila glede parlamentarne preiskave neustavna, ker ni dovolj varoval glede neodvisnosti sodstva, kar sodnikom zagotavlja pomembno zaščito.

Bruselj zaostril zahteve do Poljske

Evropska komisija je Varšavi sporočila, da ima mesec dni časa, da pojasni, kako bo spoštovala sodbo Sodišča EU glede sistema za discipliniranje sodnikov vrhovnega sodišča na Poljskem, ali pa ji grozi finančna kazen. Bruselj in Varšava sta že dalj časa v sporu zaradi reform na področju pravosodja, ki jih izvaja desna poljska vlada. “Poljska nas mora o predvidenih ukrepih obvestiti do 16. avgusta. V nasprotnem primeru bo Komisija zaprosila Sodišče EU, da Poljski naloži denarno kazen,” je napovedala podpredsednica Komisije Vera Jourova.

Neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev in zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev pa sprožajo precejšnjo zaskrbljenost, še ugotavlja Komisija. Navaja tudi, da ostajajo izzivi v postopkih v povezavi z gospodarskim in finančnim kriminalom.

Pozitivno o delu ustavnega sodišča v času epidemije

V opisu stanja sistema zavor in ravnovesij navajajo, da je ustavno sodišče izboljšalo učinkovitost in igralo dejavno vlogo pri pregledovanju ukrepov v povezavi s covidom-19 ter da se civilna družba spoprijema s številnimi izzivi, ki vplivajo na delovanje nevladnih organizacij. Zaskrbljenost ostaja tudi glede učinkovitosti izvajanja protikorupcijskih pravil, na primer glede navzkrižja interesov in žvižgačev. Izzivi ostajajo zlasti glede zmožnosti izvajanja učinkovitih preiskav in majhnega števila obsodb zaradi korupcije, še posebej na visoki ravni.

Povezave vladavine prava in evropskega denarja (še) ni

Neposredne povezave med navedbami v poročilu in težnjo, da bi izplačilo evropskega denarja pogojevali z ustreznim stanjem na področju vladavine prava in človekovih pravic, sicer ni. Lahko pa seveda poročilo odigra pomembno vlogo, če se Evropska komisija odloči vzpostaviti omenjeno pogojevanje.

---