Ob koncu triletnega programa Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih strokovnjaki poudarjajo, da se bo leta 2050 z demenco spopadala skoraj tretjina Slovencev, je poročal Radio Slovenija. Demenca je namreč tretji najpogostejši vzrok umrljivosti v Evropi in sedmi na svetu.

Ta bolezen spada med največje izzive javnega zdravstva in dolgožive družbe, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu Eva Vodnik. Po njenem opozorilu presega zdravstveno področje, saj imajo ljudje z demenco največ težav pri opravljanju vsakdanjih nalog, pri katerih so odvisne od pomoči drugih. Za obvladovanje demence sta zato po njenem mnenju pomembna interdisciplinarni pristop in medsektorsko sodelovanje.

Nadja Čobal iz sektorja za duševno zdravje in demenco na ministrstvu je spomnila na strategijo obvladovanja demence do leta 2030, ki jo je vlada sprejela julija lani. Po njenem mnenju je to temeljni dokument, ki omogoča usklajen in celosten pristop deležnikov pri reševanju vprašanja demence in sorodnih stanj, kjer imajo pomembno vlogo lokalne skupnosti. Strategija želi namreč vzpostavljati tudi do demence prijazne skupnosti. Kot je še poudarila, bi bilo nujno tudi vzpostaviti register bolnikov.

Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa je poudarila, da na nekatere dejavnike tveganja ne moremo vplivati. To so po njenih besedah starost, genetika, srčno-žilni dejavniki, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost in nezdrava prehrana, depresija, tesnoba in socialna izoliranost ter motnje sluha in vida.

Hkrati pa obstaja več preventivnih ukrepov, ki so miselne dejavnosti, telesna dejavnost, zdrava prehrana, socialna povezanost, obvladovanje stresa in redni zdravstveni pregledi.

Zdravilo Lecanemab bo primerno le za redke

Pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) trenutno teče postopek presoje za registracijo zdravila Lecanemab za uporabo v Evropi, ki naj bi ga končali do konca marca, je povedala Gregorič Kramberger. Vendar bo tovrstno zdravljenje po njenem opozorilu na voljo le v res zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni. Prav tako ne bo prišlo v poštev pri tistih, ki imajo demenco zaradi kakšnega drugega vzroka. "Tako da teh ljudi ne bo veliko," je dejala za Radio Slovenija.

Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih kot uspešen pilotni projekt

Priporočila je priročnik, ki so ga izdali na kliniki in ki prinaša osnovna priporočila za preventivno zmanjšanje tveganja za razvoj demence in odložitev njenega pojava. Priročnik z naslovom Ohrani svoje spomine je nastal v okviru triletnega programa Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih, ki se je končal decembra lani. V programu so želeli po besedah Štefanije L. Zlobec iz Spominčice - Alzheimer Slovenija, kjer so bili nosilec programa, oblikovati demenci prijazna lokalna okolja z dopolnjevanjem storitev javnih služb. V program so bili kot pilotna okolja vključeni Hodoš, Osilnica, Trbovlje, Postojna, Lenart in Murska Sobota. Nov podoben projekt pa začenjajo tudi v Kočevju.

V okviru programa so vzpostavili odbore za obravnavo demence s predstavniki občine, zdravstva, socialnega varstva in nevladnih organizacij. Oblikovali so vsebine in dejavnosti na posameznem območju, ki bi v največji meri lahko pripomogle k boljši kakovosti življenja ljudi z demenco in njihovih svojcev. Ob tem so pripravili vsebino izobraževanja zaposlenih v verigi oskrbe ljudi z demenco in izpeljali več kot 160 delavnic, usposabljanj in izobraževanj.

Poleg omenjenega priročnika je v okviru programa nastal vodnik Živeti z demenco doma, namenjen svojcem, ki skrbijo za osebo z demenco v domačem okolju. Prav tako so pripravili zloženke z napotki za svojce. Program je finančno podprlo ministrstvo, partnerji pa so bili poleg Spominčice in nevrološke klinike še Zdravstveni dom Lenart, Dom starejših Rakičan, Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje in Inštitut Emonicum.

Na ministrstvu letos načrtujejo objavo novega triletnega javnega razpisa za izvajanje programov nevladnih organizacij. Te sicer opozarjajo, da je stigma, povezana z demenco, v družbi še vedno občutna.