Ruševine Templa Mayor v središču mehiške prestolnice, v bližini katerih so lani začeli graditi repliko templja, s čimer zaznamujejo pol tisočletja, odkar so Španci osvojili azteško prestolnico Tenochtitlan. Foto: INAH
Ruševine Templa Mayor v središču mehiške prestolnice, v bližini katerih so lani začeli graditi repliko templja, s čimer zaznamujejo pol tisočletja, odkar so Španci osvojili azteško prestolnico Tenochtitlan. Foto: INAH

Velika piramida Templo Mayor je bila osrednji tempelj azteškega imperija in je bila posvečena bogu vojne Huitzilopochtliju ter bogu dežja in kmetijstva Tlalocu. Strokovnjaki predpostavljajo, da je bila zgrajena okoli leta 1325 in obnovljena v poznih 80. letih 15. stoletja pod vodstvom Ahuizotla, ki je Aztekom vladal med letoma 1486 in 1502. Po njegovem ukazu so obnovili različne obredne strukture v prestolnici in tako je tudi ta tempelj dobil nekaj dodatnih plasti.

Španski osvajalec Hernan Cortes je azteško prestolnico Tenochtitlan osvojil leta 1521, s čimer je bilo konec azteškega imperija in civilizacije. Foto: Wikipedia Commons
Španski osvajalec Hernan Cortes je azteško prestolnico Tenochtitlan osvojil leta 1521, s čimer je bilo konec azteškega imperija in civilizacije. Foto: Wikipedia Commons

Katedrala, naslednica templja Aztekov
Tempelj je po osvojitvi azteške prestolnice Tenochtitlan v letu 1521 uničila španska vojska pod vodstvom Hernana Cortesa, sledilo je sistematično rušenje mesta, na pogorišču katerega je zrasla mehiška prestolnica Ciudád de México. Tik ob kraju, kjer je nekoč stal znameniti tempelj, so v kolonialnem slogu postavili rimskokatoliško katedralo, pri čemer so za gradnjo uporabili velik del kamna porušenega templja. Ostanki Templa Mayor so bili znova odkriti v 20. stoletju.

Arheologi z mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (Instituto Nacional de Antropología e Historia – INAH) so na območju ruševin templja pred kratkim odkrili ostanke obrednih daril, med katerimi so torej tudi okostja morskih zvezd. Azteki so po njihovih ocenah te zvezde nabrali na lokaciji, ki leži več kot 300 kilometrov od najdišča, kar ponuja nadaljnji vpogled v razsežnost azteškega imperija pred prihodom španskih osvajalcev, piše The Art Newspaper.

Okostje morske zvezde vrste Nidorellia armata v družbi množice školjčnih lupin. Foto: INAH
Okostje morske zvezde vrste Nidorellia armata v družbi množice školjčnih lupin. Foto: INAH

Okostja morskih zvezd so našli skupaj s kosi koral, školjk, ribjih okostij in figurico samice jaguarja s sulico v krožni strukturi, imenovani Cuauhxicalco.

Morska zvezda vrste Nidorellia armata. Foto: Wikipedia
Morska zvezda vrste Nidorellia armata. Foto: Wikipedia

"Dobršen del mezoameriških ljudstev je verjel, da je nastanek sveta povezan z morjem, zato so morske organizme obravnavali kot relikvije," je povedal arheolog Miguel Baez Perez. Dodal je, da jim je "njihova vojaška moč omogočila, da so prinesli na tisoče morskih predmetov in poustvarili celotno vodno okolje v samem Tenochtitlanu".

Nemara tudi upepeljeni ostanki vladarjev
Gre za najobsežnejše ostanke obrednega darovanja, kar so jih arheologi odkrili na območju nekdanjega Tenochtitlana. Ostanke teh darov so našli v predelu šeste gradbene stopnje templja, za katero predpostavljajo, da jo je mogoče datirati v leto 1500. Raziskovalci verjamejo, da so na območju tega svetega prostora nemara tudi upepeljeni ostanki nekdanjih vladarjev. Ahuizotl ter njegova potomca Moctezuma II in Cuauhtemoc so bili poslednji azteški vladarji pred španskim osvajanjem. Cortes je leta 1525 zaukazal usmrtitev Cuauhtemoca.