»Najprej je treba izbrati prave materiale in pripomočke, ki jih potrebujemo za barvanje sten. Nepogrešljivi so valjček, lestev, teleskopski raztegljiv ročaj, približno 25-litrska posoda, odcejalna mrežica, običajni čopič ali čopič z dolgim ročajem ter ozek valjček, s katerim je preprosteje obdelati na primer okenske špalete, mesta za radiatorjem … Če je treba stene pokitati, potem med obvezno opremo sodita lopatica za kit in gladilka, prav tako pa ne smemo pozabiti na pripomočke za zaščito, kot so lepilni trakovi, folija, filci,« pojasnjuje Roman Strmšek iz podjetja za slikopleskarska dela in sanacijo plesni Kalinero.

(Pred)priprava

Prostor je treba pripraviti na beljenje, kar vzame glavnino časa. Po sogovornikovih besedah, je to najbolj zamudno delo. »Vse stvari je treba čim bolj odmakniti od sten, vsaj en meter,« svetuje ter dodaja, da pohištvo potisnemo na sredino prostora in ga pokrijemo s folijo, nato odstranimo plastični del na vseh stikalih in vtičnicah. Sledi zaščita, kar pomeni lepljenje trakov na letvice parketa, robove oken, vrat, omar, skratka povsod, kjer se barva dotika elementov. Tla zaščitimo s filcem, nato se lotimo barvanja. Med predpripravo sodi tudi odstranjevanje plesni. Proti plesni uporabimo dezinfekcijsko sredstvo in primerno barvo, na primer specialno notranjo zidno barvo, ki vsebuje učinkovit zaščitni film proti plesnim oziroma fungicide. »Najprej se lotimo vogalov oz. stičnih plošč, nato pa z večjim valjčkom pobarvamo večje površine. Če so v stenah luknje od slik, je treba luknje pokitati,« pojasnjuje Strmšek.

Če so stene poškodovane oziroma odpada omet, je postopek nekoliko drugačen. »Najprej je treba oluščiti vse, kar odstopa, in sicer do nepoškodovane oziroma do zdrave površine. Nato sledi nanos emulzije, kitanje z grobim in finim materialom ter nato brušenje in barvanje,« pojasnjuje Denis Šulc iz podjetja Cerob. Barvo na steno je treba po njegovih besedah nanesti vsaj dvakrat, včasih tudi trikrat, še zlasti, če želimo z belo prekriti intenzivno bravo, kot je rdeča. Če prekrivamo steno, na kateri je bila pralna barva, jo moramo naprej zbrusiti, da se zmatira oziroma da izgubi sijaj, saj se bo le na ta način nova barva prijela sten.

Preprečimo madeže in nepravilnosti

Včasih ob barvanju sten naletimo tudi na težave. »Običajno se pojavita dve. Prva težava so madeži, ki jih klasične barve na vodni osnovi ne prekrijejo. Ponavadi gre za polito kavo, kapljice olja na stenah v kuhinji, sledove flomastrov in podobno. Zato je treba uporabiti izolacijsko barvo, ki je pripravljena bolj na oljni osnovi in onemogoči madežu, da se vidi preko barve. Čez to nanesemo navadno barvo. Drug problem so lisaste stene, zlasti zaradi neustreznega barvanja,« pojasni Strmšek. Ob tem še razloži, da se to pojavi zato, ker je barva pregosta in posledično ni mogoče dobiti gladke strukture, ali pa je barva preredka in ne pokrije vsega, kar želimo. Pri slednjem je treba postopek večkrat ponoviti oz. večkrat nanesti barvo, da dobro prekrijemo vsa mesta in dobimo enakomeren odtenek. Šulc še opozori na dejstvo, da se barvanje zgolj enega delčka umazane stene ne obnese, saj je praktično nemogoče lokalno nanesti barvo, ki je identična obstoječi. »Čeprav imamo čitalec za določanje odtenka barve, je razlika med svežo in staro vseeno očitna. Z leti namreč barva zbledi in zato je smiselno in najbolj učinkovito, če pobarvamo celotno steno.«

Strošek pleskanja sten ni odvisen le od cene materiala in kvadrature sten, namenjenih barvanju. Glavni dejavnik pri ceni je ocena, koliko časa pleskar porabi za zaščito pohištva. Včasih gre za majhne površine, a je običajno ravno v majhnih prostorih veliko manjših elementov, ki jih je treba premakniti in natančno zaščititi, kar lahko vzame več časa in truda, kot če se pleska večja površina z manj elementi.