Po več kot šestih letih in pol se je vrednost šestmesečnega EURIBOR-ja močno približala ničli in 3. junija znaša le še -0,008 odstotka. V naslednjih dneh bo EURIBOR izgubil negativni predznak, spremembo pa bodo čutili kreditojemalci, ki so najeli posojilo s spremenljivo obrestno mero. Kot vse kaže pa rasti EURIBOR še ne bo kmalu konec.
Novica o tem, da EURIBOR nezadržno plava iz negativnih številk, ni presenetljiva. Že nekaj časa je opazen trend naraščanja obrestnih mer, EURIBOR tu ni izjema. Šestmesečni EURIBOR ima sicer negativni predznak že vse od 10. novembra 2015, ko je znašal -0,004 odstotka, pod gladino torej vztraja dobrih šest let in pol.
Kaj je EURIBOR?
EURIBOR (Euro Interbank Offered Rate) se izračunava na podlagi povprečnih obrestnih mer po katerih si izbrane velike evropske banke medsebojno posojajo denar. EURIBOR se izračunava za različna obdobja, od enega tedna do enega leta. Najpomembnejši za podjetja in gospodinjstva je šestmesečni EURIBOR, včasih se uporablja tudi trimesečni.
Glavnina kreditnih pogodb s spremenljivo obrestno mero namreč spremenljivost obrestne mere veže na spremembe vrednosti tri ali šestmesečnega EURIBOR-ja. Čeprav se vrednost EURIBOR-ja spreminja dnevno, pa se pogodbena obrestna mera spreminja v dinamiki pogodbeno določenega EURIBOR-ja, torej pri šestmesečnem EURIBOR-ju na pol leta in pri trimesečnem štirikrat letno.
Pričakovanja za prihodnje gibanja EURIBOR
Dvomov ni, vrednost EURIBOR bo v prihodnjih mesecih rastla. Nihče sicer ne zna natančno napovedati, kako strma bo rast, to je odvisno od marsičesa, predvsem pa od potez Evropske centralne banke pri krotenju inflacije.
Pričakovanja po prihodnjih vrednostih EURIBOR zrcalijo terminske pogodbe, ki so vezane nanj. Iz grafa lahko razberemo, da se pričakuje za trimesečni EURIBOR konec letošnjega leta vrednost 0,97 odstotka, konec leta 2024 pa 1,92 odstotka.
Kaj to pomeni za posojila s spremenljivo obrestno mero?
Enostavno, anuitete se bodo povišale, plačati bo treba več. Koliko več, je odvisno od rasti EURIBOR-ja v prihodnjih mesecih, verjetno pa rast ne bo skokovita, ampak postopna. Po eni strani je to dobro, ker bo tako posojilojemalcem na voljo več časa za prilagajanje spremembam, po drugi strani pa majhne spremembe v obrestnih merah ne spodbujajo k odločitvam o spremembi obrestovanja posojila. Saj veste, govorimo o sindromu počasnega kuhanja žabe.
Vendar pa lahko zvišanje obrestne mere kot posledica rasti EURIBOR-ja pomeni kar boleč udarec po žepu posojilojemalca. Koliko bo bolelo je odvisno od višine neodplačane glavnice posojila, preostale dobe odplačila posojila in seveda višine spremembe EURIBOR. Kako bi utegnilo višanje vrednosti EURIBOR vplivati na višino anuitete smo, pod različnimi predpostavkami anuitete, računali v članku Toliko zraste obrok posojila, če se EURIBOR povzpne na pet odstotkov.
