Foto: Reuters
Foto: Reuters

Dopisnik RTV današnji volilni dan spremlja v Virginiji, kjer so državljani pred štirimi leti glasovali proti Donaldu Trumpu.

Trump in Joe Biden sta do zdaj prepričljivo zmagovala na strankarskih volitvah. Medtem ko v demokratskem taboru zdajšnji predsednik, Joe Biden, nima protikandidata, je Donald Trump vse bližje predsedniški kandidaturi republikanske stranke. Na osmih od devetih strankarskih volitev republikanske stranke je Trump prepričljivo porazil edino tekmico, Nikki Haley. Trump za zdaj pred Haley vodi z 230 delegati.

Na strankarskih volitvah se kandidati potegujejo za glasove svojih delegatov, ki bodo zanje nato volili na strankarskih konvencijah. Da bi denimo Trump prejel strankarsko nominacijo, potrebuje 1215 glasov republikancev ali v Bidnovem primeru 1986 demokratskih glasov.

A volivci in ameriške volitve lahko pred 5. novembrom, ko bodo delegati dejansko izvolili novega ameriškega predsednika, postrežejo še s kakšnim presenečenjem. Na letošnje volitve bi lahko prvič po drugi svetovni vojni odločilno vplivala ameriška zunanja politika.

Demokrati so na dosedanjih volitvah glasovali proti Bidnu zaradi njegove politike do Gaze, izgublja tudi podporo mladih temnopoltih in latinskoameriških volivcev. Gostja Globusa, pisateljica in publicistka Erica Debeljak Johnson, sicer Američanka, na svojo domovino in ameriško politiko gleda kot na banana republiko, kot največji spodrsljaj Bidnovega mandata pa poudarja njegov tesni odnos z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Amerika in ameriška demokracija sta gotovo pred novo preizkušnjo. Temno senco na predsedniške volitve meče nasilje na Kapitolskem griču v Washingtonu, ki ga je 6. januarja 2021 z zavračanjem volilnega izida povzročil Trump. Proti njemu na ameriških sodiščih zdaj tečejo štirje kazenski postopki z 91 obtožbami.

Amerika se do zdaj še ni spoprijela s primerom, ko bi bil nekdanji predsednik kazensko preganjan ali obsojen. Med najpomembnejšimi sodnimi primeri za ameriško demokracijo sta obtožnica proti Trumpu na zveznem sodišču v Washingtonu in obtožnica v Georgii zaradi volilne prevare in imenovanja lažnih elektorjev.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Obtožnica v Washingtonu Trumpa bremeni zavračanja volilnih izidov in mirnega prenosa oblasti 6. januarja, čeprav spodbujanja k vstaji nekdanji predsednik ni obtožen. 25. marca se bo nekdanji predsednik v New Yorku zagovarjal zaradi ponarejanja poslovne bilance, 20. maja pa bo na Floridi skušal izpodbijati 40 točk obtožnice zaradi protipravne odtujitve tajnih dokumentov iz Bele hiše.

Trumpovo največjo oviro pri nominaciji za predsedniškega kandidata je včeraj odpravilo vrhovno sodišče v Koloradu. Zvezno vrhovno sodišče je namreč soglasno razveljavilo odločitev sodišča v Koloradu, ki je Donaldu Trumpu prepovedalo kandidirati v tej zvezni državi, ker je s spodbujanjem svojih privržencev sodeloval v napadu na kongres januarja 2021.

Takšna sodba je po mnenju profesorja prava z Univerze Georgea Washingtona Stephena A. Saltzburga pričakovana, saj bi morali za prepoved kandidature na volitvah sprejeti poseben zakon. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da posamezne zvezne države nimajo pristojnosti prepovedati kandidature za zvezne položaje, še posebej ne za predsedniškega, to je v pristojnosti kongresa.

Stephen A. Saltzburg je profesor prava in pravnik, ki je v preteklosti sodeloval z ameriškimi tožilci. Na vprašanje o tem, kakšna je verjetnost, da bi bil Donald Trump obsojen ali celo zaprt, v Globusu odgovarja: "Če bi zmagal na volitvah, bi se možnosti, da bi prestajal zaporno kazen, močno zmanjšale, saj ga nihče ne bo zaprl, dokler bo predsednik. Ne vem, ali ga bo kdo pozneje hotel zapreti. Če ne bo vnovič izvoljen za predsednika, pa mislim, da je velika verjetnost, da bo šel v zapor."

Kakšno je razpoloženje med ameriškimi volivci? Kako disfunkcionalna je ameriška demokracija? Kakšnega ameriškega predsednika si želi Evropska unija?

V oddaji Globus:

Amerika voli. Trump proti Bidnu?