Exatlon Slovenija je športno-resničnostni show, ki je potekal tri mesece, v Dominikanski Republiki. V njem sta tekmovali dve ekipi - modra in rdeča, vsak teden pa se je iz poražene ekipe poslovil en član.
Bili so brez stikov z zunanjim svetom, brez telefonov, brez računalnikov. Klarina ekipa si je kot nagrado priborila le video posnetek domačih ter na koncu kratek video klic z domačimi. Klara je bila bojevita kot le kaj.
»Ko sem šla v show, nisem vedela, kaj pričakovati, vedela sem samo, da se podajam v nekaj novega in da ne bo lahko. In res ni bilo,« pripoveduje Klara.
»Biti od doma tri mesece brez stikov, se boriti v zahtevnih dnevnih in nočnih tekmah dan za dnem ter zdržati vedno hujši tempo proti koncu tekmovanja ... Porazi, poškodbe, ogromno tablet in injekcij, stres, hurikan, pa izguba (preveč) članov ekipe, ki te močno prizadenejo, nisem si mislila, da toliko,« se spominja Klara.
»Zares nisem pričakovala, da se lahko s prej popolnimi neznanci, tako hitro povežeš in postaneš res kot neka družina, saj svoje nimaš ob sebi.«
Klaro je eksatlonska izkušnja močno spremenila. »Vse to je pripomoglo k drugačnemu pogledu na življenje. Izkušnja, ki me je spremenila, naredila močnejšo, bolj potrpežljivo in bolj hvaležno za vse, kar imam. Po eni strani je bilo težko, po drugi strani pa čudovito.
Šport, adrenalin, sonce, palme, morje, igranje in uživanje na poligonih, pa novi prijatelji in vsa druženja, izleti, nagrade, navijanje, glasba in ples, zabava, smeh in solze sreče. Toliko enih stvari se je zgodilo v tako kratkem času in težko je razložiti vso zgodbo in povzeti ta vrtiljak čustev,« je hvaležna za izkušnjo Klara.
»Zdaj, ko gledam nazaj, se mi včasih zdi, kot da se vse skupaj sploh ni zgodilo. Zdi se, kot da smo bili tri mesece v Dominikanski Republiki v neki igrici, odmaknjeni od družine, prijateljev, telefonov, od realnega življenja. Včasih se moram prav uščipniti in opomniti, kaj vse sem dala skozi in črpati motivacijo od tam za naprej.
Kdor tega ni doživel, ne more razumeti teh občutkov in če bi morala Exatlon opisati zgolj z eno besedo, bi bila to najverjetneje: nepozabno. To obdobje bo v mojem srcu imelo posebno mesto. Za zmeraj.«
