»Strast, vztrajnost, ekipa sodelavcev – to je pri meni tisto, kar poganja kolo. Kajti zame je podjetništvo kot kolo, na katerem moraš nenehno poganjati pedale, sicer padeš. Biti moraš v gibanju, usmerjen v razvoj, odprt za nove predloge in z dobro energijo motivirati sodelavce,« na vprašanje, od kod navdih za delo, odgovarja direktor Janez Janko Kodila, ki je leta 2014 prejel tudi naziv obrtnik leta.
Premijski izdelki prinašajo višjo dodano vrednost
Pri Kodili so usmerjeni v izdelke višjega premijskega kakovostnega razreda, ki so zato tudi nekoliko dražji. Pri tem omeni zorjeno govedino in tudi linijo mesnih izdelkov iz vrhunskih surovin različnih vrst svinjskega mesa. Generično meso za široko porabo ni njihova strategija. Kakovost, preglednost poslovanja in standardi – na te tri čarobne besede prisega direktor Janez Kodila.
Pravi, da so njihove proizvodne zmogljivosti omejene in ne želijo povečevati obsega proizvodnje, temveč si prizadevajo za izdelke višje kakovosti, torej z več dodane vrednosti, ampak za manjši segment kupcev. Tudi zato vlagajo več v partnersko rejo (ta hip imajo 11 rejcev, s katerimi sodelujejo, od tega je osem slovenskih, po eden pa iz sosednjih Hrvaške, Madžarske in Avstrije).
»Svojim partnerskim rejcem zagotavljamo stoodstotni odkup, in to po ceni, ki je višja od borzne cene za odkup mesa,« poudari Janez Kodila.
Več vrst prašičev, več različnih okusov
»Tako kot poznamo pri sirih in vinih več različnih sort, to velja tudi pri svinjskem mesu, čeprav je zavedanja o tem morda med ljudmi manj. Vsak od naštetih ima svojevrstno jakost okusa, različno barvo mesa in kupcu dajemo priložnost, da v naših izdelkih prepozna in primerja te različne odtenke v ponudbi,« pojasni Kodila.
»Če želimo biti na teh trgih navzoči s svojimi izdelki, je prav, da sodelujemo tudi pri nabavi zelo kakovostnega svinjskega mesa na teh trgih. Svojim kupcem želimo konec koncev ponuditi različne okuse, ki jih imajo slovenski krškopoljci, slavonske svinje ali madžarske čistokrvne mangalice.«
Tako kot želijo v radiju 200 kilometrov okrepiti prepoznavnost lastne blagovne znamke vse do milijonskih sosednjih mest, prisegajo torej tudi na dvosmerno komunikacijo pri nabavi surovin.
Kratke dobavne verige so zakon
Gre za prodajni model podjetja Kodila s sedežem v Murski Soboti – središču Prekmurja, ki po besedah sogovornika v zadnjem desetletju postaja središčna os vplivov in obiskovalcev z Dunaja, iz Zagreba, Benetk, Budimpešte. Skratka, vse poti iz urbanih središč vodijo k oddihu in kulinaričnim doživetjem, ki jih ob pobegu konec tedna lahko ponudi ta regija.
»Pa ne le Pomurje, v mislih imam tudi madžarsko Blatno jezero, hrvaško Medžimurje … Sem prihaja nova generacija mlajših gostov, ki jih včasih v šali poimenujem 'hiking-biking', skratka, gre za mlade, dinamične ljudi, željne gibanja, narave in tudi dobre hrane ter vina.«
»K vsemu temu spada tudi slogan 'razmišljaj lokalno, deluj globalno', ki mu sledimo v Kodili. Gre za to, da delamo v lokalnem okolju, kamor privabimo goste, jim predstavimo izdelke, koristne informacije ter jim za tem omogočimo nakup po koncu obiska tudi v spletni trgovini,« pojasni prvi človek družinskega podjetja Kodila.
Glavno prednost usmeritve na omenjeno območje Kodila prepozna v kratkih dobavnih verigah na eni strani ter tudi v sami dostopnosti za kupce, kar zadeva oddaljenost, na drugi strani. »Veste, v globalnem prehranskem svetu omenjena razdalja za dobavitelja kakovostne surovine in gosta, ki išče premijski izdelek višje kakovosti, ne pomeni težave.«
Na japonskem trgu tečejo na dolge proge
Podjetje posluje danes na šestih trgih, med temi je tudi japonski, kamor jim je pomagal vstopiti nekdanji častni konzul Slovenije za Japonsko Jukio Mori. Danes na tem trgu prodajajo prekmursko šunko kot zaščiteno blagovno znamko in so v tem smislu tudi promotorji slovenske kulinarike.
Vedeti je treba, da delež tega izvoza v celotnem izvozu podjetja pomeni 0,01 odstotka, torej ta hip še ne moremo govoriti o neki tržni logiki, čeprav smo v prodor na ta trg vložili že precej denarja. Ampak z vstopom na japonski trg smo dobili neprecenljivo referenco, ki se kaže predvsem v večji kredibilnosti ob našem nastopu na evropskih trgih. Obstaja namreč nepisano pravilo: če si dober za japonski trg, potem si resnično dober.«
