sprejem evra vzbujal pretirane inflacijske strahove

Kljub vsem pretresom obstaja evro že dvajset let. Ali zaradi njega živimo kaj bolje?

Antun Katalenić
3. 1. 2022, 05.43
Deli članek:

Prvega januarja smo obeležili okroglo obletnico sprejema evra, ki je leta 2007 nadomestil tolar.

sta
Takole je finančni minister Andrej Bajuk poziral z evrskimi bankovci prvega januarja 2007.

»Ko smo imeli tolar, sem bil še sit,« se je pred leti glasil eden izmed ljubljanskih grafitov, ki se je tako poigral s kratico za slovenski tolar in hkrati nakazal, da so se izdelki z uvedbo evra leta 2007 podražili. Petnajst let po uvedbi nove valute, ki je z novim letom praznovala dvajset let obstoja, lahko preverimo to trditev.

Močna valuta

Evro je bil kot knjižna valuta uveden z letom 1999, od leta 2002 pa je v obtoku v Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Franciji, Grčiji, na Irskem, v Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem in v Španiji. Šlo je za največjo zamenjavo denarja v svetovni zgodovini. Slovenija je evro z letom 2007 prevzela kot prva od držav, ki so se maja leta 2004 pridružile Evropski uniji (EU), in postala 13. članica EU s skupno valuto. Evro je zamenjal nacionalno valuto tolar. Menjava je bila v razmerju 239,640 tolarja za evro. Evro so za Slovenijo uvedli na Cipru, Malti, Slovaškem ter v Estoniji, Latviji in Litvi. Evrsko območje danes šteje 19 članic. Evro pa je denarna enota še v Andori, San Marinu, Vatikanu in Monaku, poleg tega pa tudi v Črni gori in na Kosovu.

Za razliko od letošnjih praznovanj ob novem letu je bilo razpoloženje leta 2007 bolj prešerno. Takratni finančni minister Andrej Bajuk je z bankomata dvignil prve evrske bankovce, še štirinajst dni po tem pa je v Sloveniji veljal režim, v času katerega so lahko potrošniki plačevali z obema valutama, ponudniki pa do vse do poletja morali izdelke označiti z obema cenama. Na vprašanje glede podražitev je Bajuk prvega januarja odgovoril, da bo to odvisno v veliki meri od ljudi, da bodo še naprej delali tako pametno, kot so do zdaj. »To pomeni, da pač ne bomo dovolili teh stvari, in če bodo cene previsoke, pa enostavno ne bomo kupovali. Tako bodo trgovci in vsi, tudi določene javne službe, hitro razumeli, koliko ura bije v Sloveniji,« je takrat izjavo prenesla STA. Kratkoročni učinki so bili v nasprotju z optimističnimi pričakovanji, saj je v letih 2007 in 2008 imela Slovenija celo najvišjo inflacijo v evroobmočju, preden je gospodarska kriza ohladila globalna gospodarstva.

Majhne podražitve

Statistični urad je že ob deseti obletnici sprejema evra ugotavljal, da so se v obdobju od leta 2006 do leta 2015 cene v Sloveniji, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICŽP), v povprečju zvišale za 20,2 odstotka. Pregled cen izbranih izdelkov in storitev je pokazal, da so se nekatere med njimi v omenjenem obdobju precej zvišale, npr. cena za skodelico kave v lokalu za 48 odstotkov, liter piva za 42 odstotkov in žensko striženje za 29 odstotkov. Za skodelico kave v lokalu je bilo tako treba v 2006 plačati v povprečju 81 centov, v 2015 pa že 1,20 evra. Od takrat so se cene za omenjene izdelke povišale še za dodatnih deset odstotkov (kava), šest odstotkov za pivo in slabih petnajst odstotkov za frizerske storitve za ženske.

Statopis iz leta 2020 (z zadnjimi podatki iz leta 2018) razkriva, da je povprečna mesečna plača v Sloveniji višja kot leta 2007. Če je povprečna mesečna plača pred petnajstimi leti omogočala nakup 444 kilogramov kruha, je leta 2018 ta kilaža znašala že 513 kg (kar je še vedno manj od rekordnih 571 kg leta 1997). Ob sprejemu evra je povprečen posameznik lahko kupil 115 kg kave, leta 2018 pa 118 kg, svinjskega mesa pa leta 2007 168 kilogramov, leta 2018 pa 237 kilogramov.

Profimedia
Porasti so bili najbolj občutni pri majhnih stroških, med katere spadajo tudi vsakodnevne kave.

Hrvaška pred vrati evra

Posebej zanimive so te številke za naše južne sosede, saj se v Zagrebu pospešeno pripravljajo na sprejem evra, ki bo hrvaško kuno predvidoma nadomestil prvega januarja leta 2023. Njihove raziskave iz minulih let poudarjajo, da države, ki so zamenjale valuto, vključno s Slovenijo, niso izkusile izrazito povišane inflacije, zaradi česar tudi oni pričakujejo, da bo na račun evra prišlo do skoka cen zgolj v višini 0,2 odstotka, skok pa je najbolj občuten ravno pri majhnih storitvah z nizko ceno, kjer ponudniki zaokrožujejo končno ceno navzgor. Ugotovili so tudi, da so državljani vseh držav ocenjevali, da je bila inflacija bistveno višja, kot so to kazale številke. Nekaj podobnega se dogaja tudi zdaj, v času okrevanja gospodarstva, ko realne inflacijske statistike v Sloveniji in drugod po EU kažejo bistveno manjše rasti, kot bi to lahko razbrali iz razpoloženja potrošnikov.