Prevc je dal vse od sebe, tudi v zadnji sezoni je pokazal nekaj lepih dosežkov, a očitno ugotovil, da se na vrh ne more vrniti ali pa zelo težko. Odstopa! Nič ne bo javno raziskoval, kaj je v ozadju, kaj ga spodmika … Misli, da se je razsodno odločil, je dejal s solzami v očeh. Koliko naporov, ne odrekanj, ampak odločitev – za nekaj let tekmovanj!
A takšen je šport. Za mnoge tudi politika, morda še za krajši čas, a žal, z mnogo manj naporov, vložkov in odrekanj. Tam je očitno bolj jemanje. In kakšne ima Prevc želje? Rad bi živel! In kaj bo delal? Lahko gre v pisarno, lahko na gmajno ... Velika vrzel bo ostala za njim. Neprimerljivo večja kot za D. Švarc Pipan. Čez nekaj mesecev se je nihče več ne bo spomnil, še manj Klemena Žiberta, njega predvsem po družinskih nakupih dragih nepremičnin. A vseeno – nič več ne bo tako, kot je bilo.
SD se lahko reši le s hitro katarzo, z očiščenjem, česar T. Fajon ne bo zmogla. Potrebujejo nekoga, ki jim bo dal nov zagon.
Sodna stavba in D. Švarc Pipan sta zrahljali šive med SD in Svobodo, Golob je v bistvu »obsodil« SD in Fajonovo, ko je dolgo podpiral Švarc Pipanovo, Fajonovi je »primazal« zaušnico, ker ni hitro odstavil Švarc Pipanove in ji je tako zamajal tudi položaj znotraj stranke SD. Položaj pa si je ogrozila tudi Fajonova sama z načinom, kako je reagirala po odkritju afere. Generalni sekretar stranke K. Žibert je predolgo ostal na položaju ne glede na to, ali je bil kriv ali nedolžen. Vtis je bil, da je vpleten v nakup stavbe, in tega ni bilo mogoče več popraviti, Fajonova pa je le ponavljala: Švarc Pipanova mora iti, podpisala je pogodbo o nakupu sodne stavbe!
Poleg tega bi bil pravzaprav dovolj en sam stavek Fajonove, v smislu: če ima kdorkoli od nas karkoli pri tem negospodarnem nakupu – bo odgovarjal. To je sicer izjavila, a prepozno. Tako pa sta njuni priljubljenost in avtoriteta padli na tla. In tako, nekako pri tleh, je bilo videti tudi javno pranje perila med J. Prednikom, vodjem poslanske skupine SD, in Švarc Pipanovo v parlamentu, ko ji je, sicer upravičeno, očital, da je potrebovala leto in pol, da je spregledala …
Prednik je v parlamentu napadel tudi ministrico Svobode E. Stojmenovo Duh, češ da hoče Svoboda po hitrem postopku popraviti njeno »šlamastiko«, ker je kupila 13 tisoč računalnikov za šest milijonov evrov in ni vedela, za koga. Z novelo zakona, ki naj bi jo sprejeli po hitrem postopku, bi lahko tudi hitreje razdelili računalnike. A SD je skupaj z opozicijo ta hitri postopek spremenila v redni. Prednik je dejal, da ministrici v SD ne zaupajo več. SD je ravnala morda preveč prozorno, a je tako pokazala zobe in R. Golobu povedala, da vendarle ima vsaj platno v svojih rokah, če ima že škarje Golob.
Mimogrede, računalniki so bili brez operacijskega sistema in antivirusne zaščite, torej šest milijonov evrov za pomanjkljive računalnike. A R. Golob je to hitro in pragmatično rešil s pomočjo informatikov svojega nekdanjega podjetja Gena-I, kjer so vse skupaj naložili in računalnike »usposobili«. Čast in oblast Stojmenove Duh sicer s tem še ni rešena. SDS je proti njej vložila interpelacijo, in SD ne bo prizanesljiva, če Golob ne bi hitro uredil položaja Švarc Pipanove. Ob vsem tem je nemogoče, da se ne bi vprašali, kaj se šele dogaja na drugih ministrstvih … Nekdo je rekel: tisti, ki ima pet minut časa, lahko »nategne« več ministrstev vlade. Kar, žal, priča o kakovosti ministrov zdajšnje vlade in državne administracije.
A koalicija se bo rešila, razrahljana in ranjena bo šla naprej navkljub temu, da je SD v veliki krizi. Očitki stranki in njenemu vodstvu letijo z vseh strani, tudi o morebitni koruptivnosti njenih članov. Da se je stranka leta vpletala v »urejanje« države, gospodarstva, ustanov, medijev …, je nesporno; morda se zdaj celo mnogo manj vpleta, a s tem ko izgublja prevladujočo moč, se opogumljajo tudi kritiki, ki vedno bolj odpirajo strankine nahrbtnike.
V stranki SD vlada nemir, T. Fajon ima majavo podporo, a najbrž bodo dolgo premlevali, kaj in kako. Marsikdo se vidi na mestu predsednika, nekatere vidijo drugi. M. Nemec? Zelo si želi … Ambiciozen, samovšečen, medijsko dopadljiv, preveč jezen in še preveč poln sebe. Pred leti je delal v kabinetu B. Pahorja. M. Brglez? Gotovo človek, ki veliko ve, a na predsedniških volitvah je deloval dokaj medlo, navzven deluje nekoliko nervozno, »nasršeno«. M. Han? Zmeren, premišljen, gotovo najbolj razumen član SD, ni medijski »gromovnik«.
J. Prednik? Potencial, a potrebuje še kar precej izkušenj, čeprav bi z njim vsaj navzven prerezali popkovnico, na katero se je nalepilo veliko očitkov. A bi ga bilo treba močno »premleti« in iz njega iztisniti nekaj več osebnosti. Vprašanje je, koliko avtoritete bi imel med članstvom in koalicijskimi partnerji. Imajo pa v SD perspektivni podmladek, vodi ga Luka Goršek, a so »mladinci« za vodenje stranke gotovo še preveč zaletavi. Povprečno članstvo je, žal, že zdavnaj zaprlo vrata za vstop kvalitetnih kadrov v stranko.
Tudi enemu redkih, ki bi jih znal dvigniti, so že pred časom zaprli vrata: B. Pahorju. Ustrašili so se ga, predvsem tega, da bi jih prerasel. A Pahor jih je že zdavnaj prerasel. In tudi »bivši bivši« predsednik M. Kučan je bil zagotovo proti. Tako so to priložnost zamudili. Toda SD se lahko reši le s hitro katarzo, z očiščenjem, česar T. Fajon ne bo zmogla. Potrebujejo nekoga, ki jim bo dal nov zagon.