Na Hrvaškem nič več v kolonah na cestninskih postajah? Vse lepo in prav, toda številni so besni (poglejte, zakaj)

Mnogi izmed nas, ki se odpravljamo na počitnice na Hrvaško, dobro poznamo zagate, ki jih povzročajo gneče na cestninskih postajah, še posebej v vročih poletnih mesecih. A leta 2026 naj bi se tem gnečam končno izognili. Cestninske postaje bodo izginile, skupaj z njimi pa tudi neprijetni zastoji. Vendar ... Če ste pričakovali uvedbo vinjetnega sistema, vas moramo razočarati. Kljub temu, da si večina Hrvatov želi sistema, podobnega tistemu v Sloveniji, se Hrvaška usmerja v plačevanje cestnine glede na prevožene kilometre - to, kar je bilo že prej napovedano tudi pri nas.

Hrvaška je že pred časom razpisala projekt, izbrala pa je češko-slovaško navezo SkyToll in TollNet, ki sta ponudila 79,9 milijona evrov, skoraj 10 milijonov manj kot konkurenčna ponudba avstrijskega Kapscha in hrvaškega Spinne Traffica, poroča Avto magazin. A izbrana ponudnika nista brez nasprotnikov. Na razpisu so se pritožili konkurenti, in sicer glede treh točk, med katerimi je najbolj kritična pomanjkanje referenc za namestitev podobnih sistemov, kar je bil pogoj v razpisu.

Čeprav je bila prvotno načrtovana uvedba sistema že naslednje leto, je najverjetnejši datum za začetek novega načina cestninjenja prva četrtina leta 2026. Vendar pa bi se lahko ta datum še premaknil v prihodnost, če se bodo pritožbe še naprej zapletale. Čeprav se cene cestnin na hrvaških avtocestah ne bodo bistveno spremenile, Hrvati niso zadovoljni s spremembami. Pričakovali so si namreč uvedbo vinjetnega sistema, podobnega tistemu v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Češki, Slovaški in Švici. Čeprav je sistem po kilometru bolj pošten do vseh uporabnikov, pa vinjetni sistem ščiti predvsem tiste, ki na avtocestah prevozijo največ - domačine.

Hrvati so izračunali, da za vožnjo od Osijeka do Ploč in nazaj plačajo več kot Slovenci za celoletno uporabo avtoceste, medtem ko se Švicarji za podoben znesek vozijo več kot dve leti. Hrvati so torej očitno postali poskusni zajčki za Evropsko unijo, ki namerava uvesti podoben sistem po celotni Evropi. Kako in kdaj se bo ta sistem širil, še ni znano, vendar pa je jasno, da bi lahko lokalni prebivalci držav, kjer je vinjetni sistem že uveljavljen, zaradi tega trpeli.

Ta sistem je pošten in ugoden za tranzitne potnike in turiste, ki na Hrvaškem potujejo v velikem številu, vendar pa bi lahko domačine postopoma izrinil z avtocest. To bi lahko privedlo do gneče na lokalnih in regionalnih cestah ter povečanja prometnih nesreč, saj so avtoceste veljale za najvarnejše. Ali torej pravičnost plačevanja upravičuje povečano tveganje na drugih področjih, večjo gnečo na lokalnih cestah in daljše potovalne čase?

Države EU bodo verjetno težko mirno opazovale ta razvoj dogodkov. Madžarska naj bi bila med prvimi, ki bi se uprla temu sistemu, skupaj z drugimi državami, kot sta Češka in Avstrija. Nemčija, ki trenutno ne plačuje cestnin, prav tako ne bo tiho. Glede na to, da ima Švica že uveljavljen sistem, pa najbrž tudi oni ne bodo mirno sedeli. Nov sistem cestninjenja na Hrvaškem bi lahko bil za Slovence dobrodošel, saj ne bi bistveno spremenil cestnin, hkrati pa bi odpravil zastoje na cestninskih postajah. Vendar pa, glede na to, da projekt podpira EU, bi lahko (dolgoročno) vsi čutili posledice.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord