Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Janez Janša je odškodninsko tožbo vložil zoper državo in zoper nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar ter zoper sodnike Barbaro Klanjšek, Milana Štruklja, Vesno Žalik in Branka Maslešo. Očita jim nezakonito delo v procesu Patria, ki je na koncu zastaral. Kot je ob prihodu na sodišče dejal Janša, so ti konkretni posamezniki z zlorabo instrumentov pravne države spremenili tok politične zgodovine v Sloveniji.

Ocenil je, v zadevi Patria ni šlo za sojenje, temveč za politični obračun in politično eksekucijo. Zato meni, da bi ti konkretni posamezniki morali za to nositi odgovornost, namesto da jo prelagajo na državo, da bo namesto njih plačala odškodnino.

Pooblaščenci toženih so na drugi strani opozorili, da bi šlo za nevaren precedens, če bi sodišče tožilki in sodnikom pripisalo odškodninsko odgovornost za njihovo delo. Kot je poudaril pooblaščenec treh toženih Emil Zakonjšek, sodnikom pri odločanju po ustavi pripada imuniteta.

Tako napačna materialnopravna odločitev ne more pomeniti njihove odškodninske odgovornosti, temveč za morebitne sodne zmote odgovarja država. "Drugače ni mogoče zagotoviti neodvisnosti sodstva, ki je temelj pravne države," je poudaril Zakonjšek.

Pooblaščenec nekdanje tožilke Zobec Hrastar, ki je avtorica obtožnega predloga v zadevi Patria, Miha Kunič je poudaril, da Janševo tožbo razume kot poskus pritiska na delovanje sodišč. "Vsakdo, ki pozna pravo, sodno prakso, ustavo in mednarodne konvencije, mu je jasno, da s takim zahtevkom ne more uspeti," je dejal.

Glede svoje stranke je pojasnil tudi, da se je večkrat skušala izločiti iz zadeve Patria. To dokazuje, da ni delovala politično in da ni imela nobenega slabega namena, temveč je delovala izključno po stroki. Tudi notranji nadzor na tožilstvu je pokazal, da ni naredila nobene napake, je poudaril Kunič.

Janšev odvetnik Franci Matoz pa je ocenil, da so v postopku ponudili dovolj dokazov za to, da so toženi posamezniki ravnali samovoljno z namenom povzročitve škode in s tem izpolnili vse elemente odškodninske odgovornosti.

Sodnica Tanja Bizjak je danes po vpogledu v listinske dokaze presodila, da je zadeva glede tožbe zoper pet toženih posameznikov zrela za odločitev. Zato bo izdala delno pisno odločbo. Ob tem je zavrnila dokazne predloge po zaslišanju nekaterih prič, med drugim tudi ustavnih sodnikov. Matoz pa je poudaril, gre zaradi neizvedbe predlaganih dokazov za absolutno kršitev pravilnosti postopka.

Sodnica je zavrnila tudi predlog tožeče stranke za prekinitev postopka, da bi se pred ustavnim sodiščem začel postopek glede protiustavne pravne praznine glede neposredne odgovornosti sodnika in tožilca. Po mnenju sodnice ne gre za protiustavno pravno praznino.

Glede nadaljevanja obravnave odškodninske tožbe proti državi pa bo sodnica počakala na pravnomočnost njene delne pisne odločbe, pri čemer računa, da bodo do pravnomočnosti prišli v približno pol leta.

Potem se bo nadaljevala obravnava tožbe proti državi. Kot je pojasnil Kunič, mora država plačati odškodnino, ker je bil toženi neupravičeno na prestajanju kazni. "Zoper državo se bo glede odškodnine nadaljeval postopek, ker je ta čisto legalen, vprašanje pa je, kakšna bo višina odškodnine. Tu se država in tožnik nista uskladila," je pojasnil tudi Zakonjšek.

Državna odvetnica Jasna Lovrec je pojasnila, da temelja odškodninske tožbe po 30. členu Ustave, ki določa pravico do rehabilitacije in odškodnine, ne prereka, prereka pa temelj po 26. členu Ustave, ki govori o pravici do povračila škode. Sodišče bo tako moralo v nadaljevanju postopka razmejiti zatrjevano škodo.

Janša zahteva nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine. "Ta številka je simbolična, škoda, ki je bila povzročena, se meri v milijardah," je glede višine odškodninskega zahtevka dejal Janša.

Janša znova na sodišču