S praznikom zaznamujejo prihod Svetega duha, ki je po navajanju Svetega pisma prišel nad zbrane učence in Marijo, in ustanovitev Cerkve. V več evropskih državah je prazničen tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan.

Po učenju Katoliške cerkve Sveti duh skupaj z Očetom in Sinom tvori sveto trojico, pri čemer gre za enega Boga v treh različnih naravah. Po binkoštih – pojem izvira iz grške besede pentekoste, petdeseti – se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

V Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan. Binkošti praznujejo tudi evangeličani, ki ta praznik razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dni.