Prve klimatske naprave so bile preproste, a nepraktične, uporabljale so se zlasti za ohla­janje zraka v industrijskih prostorih. »Starejše klimatske naprave so bile večje, težje in na videz neprivlačne, kar je omejevalo njihovo umeščanje v bivalne prostore. Zaradi razvoja boljših materialov in novih postopkov izdelave so sodobne klime kompaktne in estetsko privlačne naprave. Napredek je viden tudi v njihovi uporabnosti,« pojasnjuje Urban Martinuč iz podjetja Airabela.

»Sodobni modeli omogočajo gretje in hlajenje, lahko pa imajo veliko dodatnih funkcij, kot so ionizator zraka, upravljanje na daljavo, napredni senzorji in dodatni filtri. Te funkcije pripomorejo k boljši učinkovitosti in boljši kakovosti zraka v prostoru. Naprave so postale manjše, lažje in bolj energijsko učinkovite, kar je pripomoglo k zmanjšanju porabe energije in s tem zmanjšanju stroškov obratovanja. Ena ključnih tehnologij za doseganje manjše porabe energije je inverterska tehnologija,« pravi Martinuč. Temu pritrjuje tudi Aleš Pirc iz podjetja Ream, ki pravi, da je vloga inverterske tehnologije varčevanje z energijo, saj z nadzorom hitrosti kompresorja v klimatski napravi zmanjšuje njeno porabo. Omogoča optimalno delovanje in kar najmanjšo porabo električne energije,« še pravi, medtem ko Martinuč opozori, da v splošni javnosti še vedno zmotno velja, da je inverterska klimatska tista, ki poleg hlajenja omogoča tudi gretje. »Dejanska razlika med invertersko in klasično klimatsko napravo je v načinu regulacije moči kompresorja, ki je srce naprave. Klasična deluje po principu vklop/izklop, kar pomeni, da kompresor deluje s polno močjo, dokler ne doseže želene temperature, nato se izklopi in spet vklopi, ko temperatura naraste. Inverterske pa prilagajajo moč kompresorja glede na potrebe prostora, ki ga naprava ogreva oziroma hladi. Naj opozorim tudi na dejstvo, da po zakonu v EU ni dovoljeno prodajati klimatskih naprav brez inverterske tehnologije, saj dosegajo prenizko energijsko učinkovitost.«

Po Martinučevih besedah se zdaj uporabljajo tudi do okolja prijaznejši hladilni plini, kot je R32, ki ima manjši vpliv na ozonski plašč in prispeva k manjšemu ogljičnemu odtisu. »Prav tako se teži k trajnostnemu pristopu in zmanjšanju odpadkov, zato se veliko pozornosti namenja recikliranju in ponovni uporabi materialov v proizvodnji klimatskih naprav,« še pojasnjuje in dodaja, da so bile starejše lahko glasne in moteče, medtem ko so sodobne mnogo tišje. To dosežejo z uporabo naprednih materialov, oblikovanjem in tehnologijami za zmanjšanje vibracij in hrupa. Zato so lahko vgrajene tudi v prostorih, kjer si želimo tišino, kot so spalnice, dnevne sobe ali pisarne.

Tudi Pirc je poudaril, da si proizvajalci klimatskih naprav prizadevajo, da bi bile naprave čim bolj tihe in nemoteče. »Glasnost naprav merimo v dB. Ta podatek najdemo na energijski nalepki, kjer se številke večinoma vrtijo med 54 in 65 dB za zunanjo enoto in med 18 in 29 dB za notranjo. Za lažjo predstavo naj dodam, da glasnost do 30 dB pomeni zelo tiho – sem se uvršča šepetanje. V območju od 50 do 70 dB pa najdemo večino gospodinjskih aparatov, od hladilnika do pomivalnega stroja. Seveda, odvisno od proizvajalca in lastnosti posamezne naprave.«

Najsodobnejše funkcije

Sogovornik iz Airabele je nanizal še nekaj najsodobnejših funkcij sodobnih klimatskih naprav. »Opremljene so s senzorji, ki zaznavajo navzočnost oseb v prostoru, merijo temperaturo, vlago in druge dejavnike ter na podlagi teh podatkov samodejno prilagajajo delovanje za najboljše udobje in učinkovitost. V večini so vgrajeni različni filtri za zrak, ki ujamejo drobne delce, alergene, prah in druge onesnaževalce zraka. Poleg filtrov pa vsebujejo tudi ionizator zraka, ki s pomočjo negativnih ionov odstran­juje različna onesnažila, kar je še posebej pomembno za ljudi z alergijami ali respiratornimi težavami. To omogoča boljšo kakovost zraka v prostoru in bolj zdravo bivalno okolje.«

Klimatske naprave so lahko povezane s pametnimi tehnologijami, kot so pametni telefoni ali pametni domači sistemi. To omogoča upravljanje na daljavo prek aplikacij, nastavljanje urnikov delovanja, sprem­ljanje parametrov delovanja in glasovno upravljanje.

!!galerija!!

Kako izbrati pravo?

Martinuč meni, da je pomembno upoštevati energijsko učinkovitost, da se zmanjša poraba energije in s tem stroški ter negativni vplivi na okolje. Potrebni podatki so navedeni na energijski nalepki. Ob upoštevanju trenutnih cen električne energije lahko razlika v stroških obratovanja med klimatsko napravo razreda A+++ in razreda A+ nanese 74 evrov na leto oziroma več kot 500 evrov v obdobju sedmih let (v primeru, da se klimatska naprava uporablja za ogrevanje in hlajenje, po regulativi EU 626/2011, merjeno po standardu EN 14511-2022, pri upoštevani ceni električne energije 0,15 evra/kWh).

Zaradi tega je naložba v klimatsko napravo višjega energijskega razreda pametna odločitev za dolgoročne prihranke. Pirc poleg tega svetuje, da varčujemo tudi sami. »Stalno delovanje klimatskega sistema je univerzalno priporočljivo v režimu gretja, pri katerem je vzdrževanje temperature bist­venega pomena. Pri hlajenju lahko vel­ja, da je stalno delovanje priporočljivo med vročinskimi valovi, v drugih obdobjih pa napravo vklapljajte po potrebi. Pri sodobnih klimatskih napravah lahko tudi na daljavo odčitate temperaturo v prostoru in ustrez­no ukrepate.«

Martinuč dodaja, da je naslednji pomemben parameter pri izbiri klimatske naprave tudi pravilna določitev potrebne moči glede na prostor, ki ga želite hladiti ali ogrevati. »Premočna naprava bo po nepotrebnem porab­ljala več energije, medtem ko prešibka ne bo dovolj učinkovita. Upoštevajte kvadraturo prostora, višino stropa, izolacijo in druge dejavnike, ki vplivajo na potrebno moč. Razmislite o dodatnih funkcijah, kot so samodejni vklop/izklop, upravljanje na daljavo, časovnik, senzor gibanja, nočni način in drugi, ki vam lahko pomagajo optimizirati delovanje naprave in zmanjšati porabo energije. Zaupajte preverjeni znamki, ki je znana po kakovosti in zanesljivosti. Kakovostna naprava bo imela boljše komponente, boljšo učinkovitost in daljšo življenjsko dobo.«

PREBERITE ŠE: TAKO BOSTE UGOTOVILI, ČE SE V VAŠI KLIMI NABIRA PLESEN

Letni preventivni pregled

Monter ali strokovnjak bo vedno priporočal letni preventivni pregled oziroma servis, saj bomo le tako zagotovili nemoteno delovanje naprave. Jan Koštomaj iz celjskega podjetja Tera poudarja, da je bistvenega pomena tudi dezinfekcija notranje enote, ki je sestavni del servisnega pregleda, saj le čista klima pomeni čist zrak. »Tako kot red­no vzdržujemo svoje vozilo, bi morali letno vzdrževati svojo klimatsko napravo. Žal serviserji ugotavljamo, da se kljub priporočilom redni preventivni pregledi/servisi izvajajo preredko in nas ljudje največkrat pokličejo šele takrat, ko zaznajo okvaro ali opazijo hudo umazanijo (največkrat plesen). Ker ima notranja enota klimatske naprave pri hlajenju in razvlaževanju opraviti z vlago, se tam pogosto razvijejo bakterije in plesni. Te so zdravju škodljive. Če uporabnik izjavi, da je zaradi klimatske naprave zbolel, za to največkrat ni kriva izpostavljenost hladnemu zraku v izpihu, temveč bakterijam in plesnim. Opažamo, da so podjetja bolj skrbna pri naročanju servisnih pregledov kot zasebni uporabniki,« povzame izkušnje. Dodaja še, da se preventivni servis predvidoma izvaja v pomladnih mesecih, saj se idealno umerjanje hladilnega medija lahko zagotovi pri klimatski napravi, vključeni na hlajenje.