Festival nocoj odpira nagrajeni animirani film Alma, neuklonljiva ženska, zgodba o slovenski pisateljici in svetovni popotnici Almi Karlin. Film je nastal na podlagi slikanice Huiqin Wang in Milana Dekleve Mala Alma na veliki poti, pri filmu pa se je pridružil še vizualni umetnik in animator Andrej Kamnik.
Film je letošnji dobitnik rožnatega zmaja za najboljši slovenski kratki film, preostali nagrajenci pa bodo znani na slovenski podelitvi 16. decembra. Dan zatem se bo 39. festival tudi sklenil, do takrat pa predstavil 24 igranih celovečernih in dokumentarnih ter 19 kratkih filmov iz skupno 27 držav.
Otvoritvenemu filmu bodo sledili danski film Venerin učinek. Poleg v Ljubljani si bo mogoče nekatere festivalske filme ogledati tudi v Slovenj Gradcu, Idriji, na Ptuju, v Kopru, Mariboru ter Bistrici ob Sotli. Iz Slovenije prihajajo še dokumentarni film Zastavnice_ki režiserja Mihe Mohoriča, ki prinaša osebne zgodbe osmih posameznic_kov in njihov odnos do mavrične zastave, simbola tudi ljubljanske Parade ponosa, prav tako kratka filma Trije režiserja Simona Moa ter Kam zginevamo lezbijke, ko ostarimo režiserke Andreje Gomilšček.
S festivalskim programom se bodo spomnili češko-slovenskega režiserja Františka Čapa in lani umrlega režiserja amaterskih filmov Stanka Josta. Čapkov dokumentarni portret prinaša film Čap – trenutki odločitev v režiji Urbana Arsenjuka. Na ogled bo tudi prvi slovenski homoerotični film Jostovi Dečki iz leta 1976. Med festivalom bodo v Slovenski kinoteki tudi odprli razstavo o Jostu.
Slovenski filmski svet do teme zadržan
Predstavnik selektorske in organizacijske ekipe festivala, prevajalec, pesnik, založnik, urednik in pisatelj Brane Mozetič, o trenutni produkciji slovenskih LGBTQ-filmov pravi, da je slovenski filmski svet na neki način zadržan do te teme in da je to mogoče zato, ker je bil slovenski filmski svet dolga leta moška domena. V nekaterih pogledih bolj liberalnih 70. letih preteklega stoletja sta se poleg že omenjenega Josta te teme upala dotakniti predvsem Boštjan Hladnik in deloma Vojko Duletič. V zdajšnjem času obstaja po njegovem mnenju nekaj aktualnih prikazov te tematike, a so te strahovito homofobne, še pove. "Zares se ponašamo samo z enim lezbičnim filmom Varuh meje, z enim odkrito gejevskim filmom Posledice in zdaj še z dokumentarcem, ki je nastal lani."
Letošnji festival LGBT-filma se bo končal z ljubljencem občinstva na številnih festivalih, francoskim filmom Nehaj s temi lažmi, ki govori o pisatelju Stephaneju Belcourtu. Ta se prvič po dolgih letih vrne v rojstno mesto, kjer spozna sina svoje prve ljubezni.
Podelitev rožnatih zmajev bo v soboto, 16. decembra, zvečer. Tričlanska mednarodna žirija, ki jo sestavljajo južnokorejski filmski producent in distributer Dave Kim, brazilska raziskovalka in aktivistka Clara Lhullier in slovenska umetnica Ana Čigon, bo izbirala najboljši igrani film, občinstvo pa bo z glasovanjem določilo najboljši celovečerni film.
V okviru festivala, ki ga organizirajo pri Društvu Škuc, bodo filme predvajali v Slovenski kinoteki in Kinodvoru.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje