Lastniki gozdov bi lahko sekali več

V gozdnogospodarski enoti Preddvor bi lastniki gozdov v desetletnem obdobju 2012–2021 lahko posekali 507 tisoč kubičnih metrov drevja, dejansko so ga le 296 tisoč »kubikov«, a še to več kot tri petine zaradi ujm in lubadarja.

Preddvor – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutek gozdnogospodarskega načrta za enoto Preddvor za obdobje 2022–2031. Osnutek je bil od 1. do 14. decembra javno razgrnjen, 12. decembra pa je bila tudi javna obravnava. Med javno razgrnitvijo in na javni obravnavi so lastniki gozdov in drugi zainteresirani dali pripombe na načrt, do katerih so se opredelile strokovne službe zavoda. Svet območne enote bo o predlogu odločal na današnji seji, dokončno pa bo načrt potrdila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Velika razdrobljenost zasebne posesti

Kot je povedal Domen Oven iz odseka za načrtovanje razvoja gozdov, je gozdnogospodarska enota Preddvor zelo raznolika, saj vključuje tako ravninske kot gorske gozdove. Obsega 11.830 hektarjev površine v občinah Preddvor, Naklo in Kranj, od tega 6630 hektarjev ali 56 odstotkov gozdov; 84 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, 13 odstotkov v državni, preostali pa so v lasti lokalnih skupnosti. Število zasebnih lastnikov se je od leta 2012 do 2021 zmanjšalo s 5043 na 4561, kljub temu pa je posest še vedno zelo razdrobljena. Povprečna zasebna posest meri 1,2 hektarja, kar tri četrtine lastnikov pa ima do enega hektarja veliko posest.

V enoti prevladujejo večnamenski, gospodarski gozdovi, teh je skoraj tri četrtine, preostalo so varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, v katerih so ukrepi dovoljeni (primestni gozdovi, posestvo Brdo in gozdovi v okolici Klinike Golnik), v enoti pa sta tudi dva rezervata. Skoraj tretjina gozdov je na območju Nature 2000, na gospodarjenje z gozdovi pa vplivajo tudi naravne vrednote in kulturna dediščina (jame, slapovi, park Udinboršt, primestni gozdovi, arheološka najdišča ...)

Gozdovi v enoti še niso optimalno odprti za gospodarjenje, je pa v gradnji kar nekaj cest, v glavnem na območju pod Zaplato.

Tako lesna zaloga, ki znaša 335 kubičnih metrov na hektar, in letni prirastek, ta znaša 8,2 »kubika« na hektar, sta se v primerjavi s prejšnjim desetletnim obdobjem malenkostno zmanjšala. Zastopanost drevesnih vrst je dokaj pestra, v lesni zalogi je največ smreke, bukve, bora in hrasta. Delež smreke se malo zmanjšuje, temu primerno pa se krepi delež bukve.

Slaba realizacija načrta

Lastniki bi v obdobju 2012–2021 lahko posekali 507 tisoč kubičnih metrov drevja, dejansko so le 296 tisoč »kubikov«, a od tega več kot tri petine zaradi ujm in lubadarja. Kot pojasnjuje Domen Oven, je slaba realizacija načrta tudi posledica velike razdrobljenosti zasebne posesti, saj mali lastniki, ki prevladujejo, večinoma ne kažejo zanimanja za posek in druga gozdna dela. Po predlaganem načrtu bodo lastniki v obdobju 2022–2031 lahko posekali 466 tisoč kubičnih metrov drevja, v primerjavi s prejšnjim obdobjem je možni posek manjši za 41 tisoč »kubikov«, zmanjšanje pa je posledica stanja gozdov.