Foto: BoBo
Foto: BoBo

Peti sveženj sankcij se nanaša na šest področij. "Uvedli bomo prepoved uvoza ruskega premoga, kar bo stalo štiri milijarde evrov letno. S tem bomo Rusiji odrekli pomemben vir prihodkov," je dejala predsednica komisije.

"Rusija vodi kruto, neusmiljeno vojno, tudi proti ukrajinskim civilistom. Na tej kritični točki moramo stopnjevati pritisk," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Vsi smo videli grozovite fotografije iz Buče in drugih območjih, ki so jih nedavno zapustile ruske enote," je v videonagovoru opozorila von der Leyen in dodala, da je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu izrekla sožalje in mu zagotovila polno podporo Evropske komisije v teh težkih časih. "Ti zločini ne morejo in ne smejo ostati nekaznovani," je poudarila in dejala, da bo Unija Ukrajini pomagala pri preiskavi dogodkov. Skupna ekipa bo zbrala dokaze in preiskala vojne zločine proti človečnosti v Ukrajini.

Poudarila je tudi pomen krepitve pritiska na Rusijo. Štirje svežnji sankcij so Kremlju po njenih besedah zadali hud udarec in omejili njegove politične in gospodarske možnosti. "Vidimo rezultate, a zaradi zadnjih dogodkov je jasno, da moramo sankcije stopnjevati," je dodala.

Sorodna novica Zelenski: Številna mesta so končala kot Buča. Nebenzja: Zagotoviti želimo mir v Donbasu.

V sklopu sankcij bodo prepovedali transakcije na štiri ključne ruske banke, med njimi na drugo največjo VTB. "Te štiri banke, ki jih bomo popolnoma odrezali od trga, obvladujejo 23-odstotni tržni delež v ruskem bančnem sektorju," je dejala von der Leyen in presodila, da bo ukrep še oslabil ruski finančni sistem.

Tretji predlagani ukrep je prepoved vstopa ruskim ladjam v pristanišča po Uniji. Dovoljene bodo nekatere izjeme, in sicer pošiljke kmetijskih in živilskih izdelkov, humanitarne pomoči in energije. Dodatno Evropska komisija po besedah njene predsednice predlaga prepoved za ruske in beloruske cestne prevoznike. Ta ukrep bo drastično omejil dostop ruske industrije do ključnih dobrin.

Četrti ukrep, vreden 10 milijard evrov, bo usmerjen v izvoz v Rusijo. Prepoved bo veljala za izvoz kvantnih računalnikov in naprednih čipov, pa tudi občutljivih strojev in druge opreme. S tem želi komisija oslabiti ruski tehnološki sektor.

Z ukrepom, vrednim 5,5 milijarde evrov, želi EU Rusijo in njene oligarhe odrezati od dobrin, kot so les, cement, morska hrana in alkohol. Šesti ukrep se nanaša na splošno prepoved sodelovanja ruskih podjetij pri javnih naročilih v državah članicah ali ukinitev vse finančne podpore, bodisi evropske ali nacionalne, ruskim javnim organom.

Evropska komisija napovedala že peti sveženj sankcij proti Rusiji

Bruselj načrtuje tudi nove sankcije proti posameznikom. Predlagane sankcije morajo sicer soglasno potrdili države članice.

Države članice EU po navedbah francoskega finančnega ministra Bruna Le Maireja podpirajo uvedbo sankcij proti Rusiji, ki zajemajo tudi del energetskega sektorja. Sedemindvajseterica je bila na zasedanju sveta ministrov EU za ekonomske in finančne zadeve soglasna, da se energetski sektor vključi v sankcije v časovnici, ki jo je treba še določiti, je po današnjem srečanju dejal Le Maire.

Prav tako so ministri, ki so po spletu govorili z ukrajinskim finančnim ministrom Sergejem Marčenkom, podprli okrepitev sankcij, ki se nanašajo na uvoz ruskega blaga, ter uvedbo sankcij proti dodatnim posameznikom in podjetjem iz Rusije, je dejal Le Maire na novinarski konferenci, ki jo je Svet EU-ja prenašal po spletu.

Borrell glede strateškega kompasa: Ne poskušamo ustvariti evropskega Nata

Ne poskušamo ustvariti evropskega Nata ali oslabiti zvezo Nato, je danes v Evropskem parlamentu v razpravi o strateškem kompasu Evropske unije zatrdil visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem zagotovila, da EU ne bo nikoli vojaško zavezništvo.

Borrell je v razpravi s poslanci potrdil, da je glede strateškega kompasa potekal intenziven dialog z zvezo Nato. Vprašanje glede vloge Nata se namreč po njegovih besedah pojavlja vedno, ko v Evropi razpravljajo o evropskih obrambnih zmogljivostih.A kot je zatrdil, glede ozemeljske obrambe Evrope ni alternative Natu. "Nato bo še naprej ostal temeljni instrument za zagotavljanje obrambe Evropi," je dejal. Je pa dodal, da bo EU na določenih obrambnih področjih potrebovala tudi lastne obrambne zmogljivosti. "Ne poskušamo ustvariti evropskega Nata ali oslabiti Nata," je dejal in dodal, da "če bomo mi močnejši, bo močnejši Nato".

Podobno je pred tem pred poslanci dejala von der Leynova, ko je zatrdila, da je Nato najmočnejše vojaško zavezništvo na svetu, EU pa da nikoli ne bo vojaško zavezništvo.Prav tako pa tudi sama vidi področja, na katerih se mora biti EU sposobna braniti sama in delovati sama.Strateški kompas je bil glavna tema današnje razprave Borrella s poslanci, ki je na tokratnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu prvič potekala v obliki kratkih vprašanj in odgovorov.Obrambnih zmogljivosti EU se je v razpravi s poslanci v enakem formatu, ki je bila sicer posvečena doseženim ciljem v dobrih dveh letih mandata komisije, dotaknila tudi von der Leynova.

Evropska unija bo še ostreje ukrepala proti Rusiji

Slovenski premier prvi sporočil novico o obisku von der Leyen in Borrella v Kijevu

"Slovenskim diplomatom se bodo v Kijevu pridružili Litvanski. Tja se vrača tudi misija #EU. Že ta teden bosta v Kijev odpotovala tudi predsednica EK in visoki predstavnik #EU za zunanjo politiko. Slovenija je tokrat pokazala pot," je že v ponedeljek ponoči zapisal slovenski premier Janez Janša. Informacijo so dopoldne potrdili tudi v Bruslju.

Tiskovni predstavnik predsednice Evropske komisije Eric Mamer je na Twitterju zapisal, da bosta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell še ta teden odpotovala v Kijev, kjer se bosta sešla z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Da bo v prihodnjih dneh obiskal Kijev, je sporočil tudi avstrijski kancler Karl Nehammer.

Vendar pa so se v Evropski komisiji ostro odzvali na zapise slovenskega premierja, ki je informacijo na Twitterju objavil že dan prej. "O načrtih potovanj obvešča komisija, in ne predsedniki vlad držav članic," so bii jasni.

Ursula Von der Leyen in Joseph Borrell bosta tako sledila premierjem Slovenije, Poljske in Češke, ki so v Kijev odpotovali sredi marca. Pretekli konec tedna pa je Ukrajino kot prva predstavnica EU-ja od začetka ruske invazije obiskala tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Foto: Reuters
Foto: Reuters