V Zvezi ekoloških gibanj Slovenija - ZEG že 30 let delamo na podočju trajnostne prihodnosti. Naše delo obsega celosten pogled energetike v Sloveniji, ne le jedrske energije. Od leta 2013 imamo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja. Kot stranski udeleženec sodelujemo pri gradnji odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, pri gradnji suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov (VRAO) ter pri podaljšanju obratovanja jedrske elektrarne NEK iz 40 na 60 let.
Nasprotujemo brezglavemu odločanju o gradnji nove jedrske elektrarne.
Sporna izjava o gradnji jedrske elektrarne
Poznamo dejavnost družbe ELES in cenimo njeno uspešno delo na področju prenosa električne energije, še posebej pri uvajanju pametnih omrežij. Popolnoma nasprotno pa je 21. decembra 2022 objavljeno stališče direktorja družbe ELES Aleksandra Mervarja, da z odločitvijo o drugem bloku jedrske elektrarne ne moremo čakati do leta 2027. Je ta navedba zgolj panični odziv na današnji elektroenergetski položaj, ugajanje parlamentarnim političnim strankam in jedrskemu lobiju ali želja po zapolnitvi predimenzioniranih čezmejnih prenosnih zmogljivosti?
Čemu hiteti z zastarelimi tehnologijami?
Zakaj ne moremo čakati na odločitev o novi jedrski elektrarni do leta 2027, kot pravi Aleksander Mervar? V nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je zapisano, da bomo preučili možnosti vpeljave novih jedrskih tehnologij in opravili vse potrebne ekonomske in druge strokovne analize ter aktivnosti, na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne. Prav zdaj poteka proces posodobitve NEPN, končan bo leta 2024. Pričakujemo, da bo posodobitev obravnavala tudi dodatne neodvisne analize za odločanje o jedrski energiji. Ni primerno prehitevati.
Dokler ne bo razvitih novih jedrskih tehnologij 4. generacije, ni pametno sprejemati odločitve o gradnji zastarelih jedrskih elektrarn.
Pregled jedrskih elektrarn kaže, da imajo jedrske elektrarne brezupno zastarelo tehnologijo. V zadnjem desetletju, od 2011 do 2021, se je svetovna proizvodnja jedrske energije povečala le za 0,5 odstotka. V državah OECD se je proizvodnja jedrske elektrike celo znižala za 1,2 odstotka, povečala se je samo v Iranu, na Kitajskem, v Pakistanu, v Indiji, v Rusiji in v Mehiki.
Vpliv taksonomije
Evropska komisija (EK) je po močnem ruskem lobiranju določila merila za vključitev jedrske energije in zemeljskega plina v taksonomijo. Oba energenta nista priznana kot zelena, ampak kot premostitvena. V taksonomijo so vključeni tudi investicijski projekti gradnje novih jedrskih elektrarn, vendar le, če je v državi delujoča infrastruktura za odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ter ima pripravljene načrte za odlaganje visokoradioaktivnih odpadkov pred letom 2050.
Morda je odlagališče VRAO tista ovira naših jedrskih načrtovalcev, zaradi katere bi radi prehiteli taksonomijo in se izognili obvezi varnega odlaganja jedrskih odpadkov. S tem bi prenesli skrb za odpadke na zanamce, kar sicer ni etično, je pa sedanji generaciji donosno.
Pospešena raba obnovljivih virov
Za odgovor na podnebne spremembe in uvozno odvisnost od fosilnih ter jedrskih energentov je EK sprejela dve usmeritvi: zmanjšanje rabe energije in prehod na domače, obnovljive vire.
Zaradi vojne v Ukrajini je treba še hitreje doseči trajnostne cilje: zmanjšanje rabe energije, proizvodnja čiste energije in diverzifikacija oskrbe z energijo. Slovenija naj bi hitreje poveča rabo obnovljivih virov, do leta 2030 naj bi od sedanjih približno 20 odstotkov prišla na 45 odstotkov, kar je veliko. Obnovljivi viri energije so v Mervarjevih napovedih podrejeni jedrski energiji.
Zmanjšanje rabe energije
Do leta 2050 moramo znižati rabo energije za približno 50 odstotkov. Največ v stavbah in prometu.
Slovenija ima zadosten potencial za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, vendar bo treba poleg zamenjave elektrarn (fosilnih in jedrske) z elektrarnami na obnovljive vire (sonce, veter, geotermalna, organska masa…) zagotoviti tudi hranjenje električne energije in pretvorbo viškov v vodik, sintetični metan in sintetični metanol.
Veliko pomoč zmanjšanju rabe energije bo tudi uvedba pametnih omrežij, razpršena proizvodnja, prilagodljivo tarifiranje in uvedba elektromobilnosti. Električni avto porabi petkrat manj energije kot fosilni, hkrati lahko kot hranilnik elektrike pripomore k stabilizaciji delovanja omrežja.
Uvozna odvisnost jedrske energije
Energijsko samozadostno gospodarstvo je močno in neodvisno. To lahko doseže le z rabo domačih obnovljivih virov energij, imamo jih dovolj. To je najcenejša in najčistejša razpoložljiva energija. Proizvajamo jo lahko v Sloveniji in tako zmanjšamo svoj uvoz energije.
Jedrska energija je domača samo statistično. Tehnologija, oprema in gorivo so iz uvoza, domača sta le hladilna voda in prostor za jedrske odpadke.
Časovni in stroškovni vidik
Če se bomo odločili za novo jedrsko elektrarno, verjetno ne bo zgrajena prej kot v dvajsetih letih, raba obnovljivih virov pa bo ovirana. To bi pomenilo dvajset suhih let, energijsko in finančno. Če bo JEK2 zgrajen, napoveduje Mervar ceno elektrike nad 80 ali 90 evrov za megavatno uro.
Kaj pa obnovljivi viri? Na obstoječih strehah lahko v desetih letih postavimo toliko sončnih elektrarn, da bomo imeli več kot dovolj elektrike iz sonca, le pretvorbo poletnih viškov za zimsko hranjenje je treba urediti. Vendar ni potrebe, da stavimo zgolj na sonce, imamo še neizkoriščen potencial rek, organskih odpadkov, vetra, toplote zemlje… Ko bomo združili vse obnovljive vire, ne bomo odvisni od občasnih nihanj.
Postavitev plavajočih sončnih elektrarn (PSE) na zajezitvah hidroelektrarn naj bi imela prednost. Možna letna proizvodnja elektrike PSE je 3,7 teravatne ure, kar je 30 odstotkov sedanje rabe elektrike v Sloveniji. Naložba je ocenjena na dve milijardi evrov, elektrika bi stala pod 50 evrov za megavatno uro, rok izgradnje manj kot tri leta. Prednost te različice je priklop na obstoječe omrežje, usklajeno delovanje s hidroelektrarnami, odpadejo hranilniki energije in nova omrežja. Skoraj polovico cenejša in desetletje prej kot jedrska izbira.
Referendum
Kakršno koli odločanje o novi jedrski elektrarni pred vseljudskim referendumom je neprimerno. Še več, jedrski lobi že zdaj namenja po nekaj milijonov evrov letno za ustvarjanje javnega mnenja, prijaznega do jedrske energije. Če bo sprejeta politična odločitev o gradnji JEK2, bo pomenila pritisk na javno mnenje, kar ni demokratično.
Ljudska iniciativa je zahtevala referendum o zaprtju jedrske elektrarne leta 1983, Stranka zelenih je leta 1990 zahtevala referendum o zaprtju NEK , Slovensko ekološko gibanje pa leta 1996…
Jedrski jastrebi so vse zahteve preslišali, tudi podaljšanje obratovanja JEK na 60 let bo v nasprotju z ljudsko voljo potrjeno brez referenduma, ravno tako pa poteka načrtovanje nove JEK2 brez soglasja ljudstva. Čas bi bil, da politika prisluhne volivcem.
Potresna lokacija
Gen energija načrtuje umestitev JEK2 v neposredni bližini zdajšnje JEK. Lokacija je neprimerna zaradi potresne nevarnosti, saj je pod obstoječo nuklearko (in pod načrtovano JEK2) potencialno aktivna seizmična prelomnica. Na to je javnost opozorila Oona Scoti iz francoskega inštituta IRSN 2. decembra 2013, potem ko sta GEN energija in urad za jedrsko varnost (URSJV) prezrla študijo, ki opozarja na potencialno potresno nevarnost lokacije.
Študija inštituta IRSN opozarja GEN, da je treba prelomnico Libna, oddaljeno le nekaj kilometrov od potencialne lokacije drugega bloka jedrske elektrarne, upoštevati kot potencialno aktivno prelomnico. Zato bi bilo bolje poiskati drugo lokacijo za novo jedrsko elektrarno. IRSN je tudi predlagal GEN, da o tem takoj obvesti upravni organ za jedrsko varnost in upravljavca jedrske elektrarne Krško ter da se za obstoječi objekt opravijo ustrezne preveritve vpliva novih dejstev na jedrsko varnost.
Če ni primerna gradnja nove jedrske elektrarne na najbolj potresno izpostavljenem področju v Sloveniji, kje bi bila primerna, če sploh? Z vidika potresne varnosti in bližine daljnovodov ima največjo prednost Veržej ob Muri. Glede možnosti soproizvodnje pa bi imela prednost lokacija v Podgorici pri Ljubljani, ob obstoječem jedrskem reaktorju Inštituta Jožef Stefan, saj bi daljinsko ogrevala Ljubljano.
Je jedrska energija sploh primerna?
O gradnji JEK je preuranjeno govoriti tudi zaradi neprimerne ponudbe tehnologije in opreme. Jedrskih elektrarn 4. generacije še ni. Trenutno so poleg Rusije še štiri države možne proizvajati reaktorje, ki bi jih lahko izvažali, vendar ima vsaka od njih svoje težave. Rusija je z vojno v Ukrajini izgubila verodostojnost resnega jedrskega partnerja, Evropa celo pospešeno zapira ruske jedrske reaktorje. Francoska jedrska industrija še ni odpravila pomanjkljivosti v zasnovi EPR niti nima zadostnih proizvodnih jedrskih zmogljivosti. Ameriški Westinghouse AP 1000 nima dovoljenj evropskih regulatorjev, zato ga verjetno še nekaj let ne bo dovoljeno načrtovati v Evropi. Kitajski jedrski reaktorji delajo preveč varnostnih skrbi in ni verjetnosti, da bi jih evropski regulatorji dovolili vgrajevati. Korejski APR1400 ni priznan kot reaktor III+ generacije, v Evropi nima nobenih referenc.
NEK navaja ceno gradnje primerljivih projektov med 4.200 in 5.700 evrov za kilovat, brez stroškov financiranja. Ocena ni realna, verjetno zaradi zastarelih podatkov. Povprečna cena je bila v začetku leta 2022 približno 7.200 evrov za kilovat, vendar brez posrednih stroškov za delovanje omrežja. Poleg tega bremeni jedrska elektrarna investitorja in prenosni sistem, ki mora zaradi velikega proizvodnega objekta zakupiti dodatne sistemske storitve ročne regulacije frekvence.
Glede na nacionalne posebnosti bi bila pričakovana cena JEK2 skupaj s stroški financiranja in skritimi stroški blizu 20 milijard evrov, več kot 50.000 evrov na vsakega aktivnega državljana.
Niti mali modularni reaktorji ne morejo potešiti energetskih potreb. Namesto načrtovane JEK2 moči 1.100 megavatov bi potrebovali vsaj 15 malih modularnih reaktorjev, kar bi odprlo nova vprašanja o lokaciji, varnosti, transportu, razgradnji, skladiščenju in odlaganju jedrskih odpadkov.
Primernejše možnosti oskrbe z elektriko
Jedrska energija se je izkazala kot neprimerna za blaženje podnebnih sprememb, predraga in premalo zanesljiva. Države, ki so se zanašale na jedrsko energijo (Francija, Finska, Velika Britanija…), so zdaj v težavah. Jedrska energija ni tehnologija za reševanje podnebne krize, saj je predraga, prepočasna, prenevarna, preveč izključujoča. Ni združljiva z obnovljivimi viri energije.
Pred več kot pol stoletja smo naivno verjeli, da bo znanost hkrati z rabo jedrske energije pravočasno zagotovila trajno odlaganje jedrskih odpadkov. Vendar ni, niti ni pričakovati, da bo izvedljivo v doglednem času. Nova spoznanja na področju odlaganja jedrskih odpadkov bi nas morala skrbeti. Je zagovarjanje jedrske energije in kopičenje jedrskih odpadkov etično, korektno do zanamcev?
Danes, ko vemo, da s trajnostnimi viri lahko zagotavljamo dostopno energijo, ki je zanesljivejša, prijaznejša in cenejša od jedrske, ni spodobno zagovarjanje novih jedrskih objektov.
Za ZEG: dr. Leo Šešerko, Matjaž Valenčič in Karel Lipič
