"Pošast sem našel tako, da sem sedel za kompom, gledal Googlov zemljevid in pogledal Šoštanj z Velenjem, svojo rodno dolino. Ko sem z belim flomastrom obkrožil obris, sem dobil podobo šestnoge jezerske pošasti, kar jemljem kot dokaz oz. arheološko najdišče tega šaleškega reptila in sem v tem primeru arheolog," opisuje.

Z razstave. Foto: Klemen Smrtnik
Z razstave. Foto: Klemen Smrtnik

Razstavo z naslovom SCHALAR SEE 1413 odpirajo nocoj v Hiši kulture v Pivki. Ob odprtju bo potekal performans – javno vodstvo umetnika po razstavi, na kateri je predstavljena "stalna zbirka" Muzeja Škalarja, jezerske pošasti iz Šaleške doline.

Banalnosti vsakdana
Zupanc za izhodišče svojega ustvarjanja pogosto jemlje banalnosti vsakdana ter ustaljenih načinov bivanja in delovanja v sodobni družbi, so ob razstavi zapisali v pivški galeriji za sodobno umetnost.

Muzej Škalar je pravi namišljeni muzej z razstavnimi eksponati, ki raziskuje in predstavlja jezersko pošast iz Šaleške doline – Škalarja, katerega obstoj je po besedah avtorja "dolgo veljal le za ljudsko legendo".

Kot izvemo na razstavi, se Škalar, endemit skozi stoletja s premogom bogate šaleške regije, prehranjuje z lignitom in s celulozo, tj. z velikimi količinami denarja, ki ga je bilo v izobilju med gradnjo šestega bloka termoelektrarne TEŠ v Šoštanju (TEŠ6), v regiji, iz katere prihaja umetnik, sicer Velenjčan.

Kot je povedal v izjavi za STA, začetki interdisciplinarnega konceptualnega projekta Musée de Schalar segajo v leto 2018, ko je v upravni stavbi TEŠ-a "z diverzijo Trojanskega konja" postavil razstavo Legenda o nastanku treh jezer; gre za Škalsko, Velenjsko in Šoštanjsko jezero, ki so nastala kot posledica izkopavanja lignita v velenjskem rudniku.

Zupanc je predlagal, da TEŠ odkupi njegovo razstavo
Razstava je dejansko tematizirala domnevno korupcijo pri izgradnji TEŠ6; na ogled je denimo postavil grafiko "Ne vozi s tremi milijoni evrov v zadnjem h-lačnem žepu", ki je na ogled tudi v Pivki, in je referenca na premoženje nepojasnjenega izvora, ki ga je pri nekdanjem direktorju TEŠ-a Urošu Rotniku ugotovil FURS. Zupanc je predlagal, da TEŠ odkupi njegovo razstavo, ki ji je bilo novo vodstvo naklonjeno, a so mu povedali, da je HSE od afere TEŠ ustavil vsakršna tovrstna izplačila v okviru TEŠ-a.

Kljub temu Zupanc ne misli, da je Muzej Škalarja njegov "najbolj konceptualen projekt, je pa prvič direktno političen". Podatke za projekt črpa iz knjige novinarja Primoža Cirmana NepoTEŠeni, ki je izšla leta 2017. Letnica v naslovu razstave v Pivki 1413 pa je referenca na ceno projekta TEŠ6, torej 1,41 milijarde evrov, kjer 3 obrnemo v levo, da postane m.

Lokalna folklora in duhovita izmišljena zgodba o jezerski pošasti
Razstava, na kateri se mešajo dogodki, povezani s TEŠ-em in rudarsko resničnostjo Šaleške doline, lokalno folkloro in duhovito izmišljeno zgodbo o jezerski pošasti in muzeju, bo na ogled do 23. decembra. Po tem pa bo, kot izvemo na razstavi, Škalar "uvrščen na Unescov UNCPTR seznam jezerskih pošasti, na osnovi česar se bo muzej naslednje leto lahko potegoval za finančna sredstva iz evropskega strukturnega sklada".

Klemen Zupanc (1989) je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, samostojno je razstavljal med drugim v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani, Likovnem salonu Celje in Galeriji DDT v Trbovljah. Njegova dela so uvrščena tudi v več zbirk, med drugim tudi v zbirko MG+MSUM.