Januar je za večino ljubiteljski vrtnarjev nekakšna mrtva sezona. Zaradi vremena in povodnji v zadnjem letu je zdaj primeren čas za načrtovanje morebitnih sprememb. Na temperature, količino padavin in neurja sicer ne moremo vplivati, lahko pa se začnemo prilagajati. Bi morda del pridelovalnih gredic nadomestili z visokimi gredami, ki niso izpostavljene poplavam, na pomlad pa v njih prej pridelamo solatnice? Bi za del vrta uredili preprost kapljični namakalni sistem, ga nadkrili s protitočno mrežo ali pa nezračno tendo nad podaljškom terase nadomestili z obraščeno pergolo? Časa je dovolj, da se poučimo o osnovah in čim več naredimo sami.

Zelenjavni vrt

V mili zimi so ponekod na vrtu še glavice radiča, vreme je naklonjeno rasti motovilca, marsikdo še pobira prezimni por. A tudi če nimamo vrta, si lahko postrežemo z domačimi zelenjavnimi vitamini. Kalčki in mikrozelenjava, ki jih gojimo v stanovanju, jih imajo obilo, precej več kot odrasle rastline, ki bi zrasle iz istih semen.

Za vzgojo kalčkov v kalilnikih ali kozarcih ne uporabljamo semen iz vrečk, ki jih kupujemo za pridelovanje zelenjave ali poljščin, temveč namenske. Najpogosteje kalimo seme lucerne, pšenice, ječmena, prosa, vrtne kreše, kapusnic, sončnic, čebule, rdeče pese, za uživanje pa so, odvisno od vrste, nared v 3 do 10 dneh.

Od 10 do 14 dni pa potrebujemo za mikrozelenjavo, ki jo lahko gojimo v platojčkih s substratom na okenskih policah v stanovanju. Poleg dekorativne oblike je priljubljena zaradi izrazitega, celo pikantnega okusa, za kar je primerno seme sončnic, brokolija, rdečega in zelenega zelja, rukole, bazilike, gorčice, pora, pese, solate in celo chia semen.

Proti koncu januarja bomo v setvene pladnje na toplem že lahko posejali seme jajčevcev, ki potrebujejo največ časa, da zrastejo do sadik (okoli 85 dni), a le, če jih nameravamo vzgajati v rastlinjaku (za presajanje na prostem jih bomo za sadike sejali mesec dni pozneje). Podobno bodo ravnali navdušenci nad čilijem, ki bodo na pomlad sadike gojili v zaščitenem prostoru. Januarja je tudi čas za prve setve, namenjene domači vzgoji sadik zgodnjih zelenjadnic: za sadike zelene, peteršilja, predvsem pa za zgodnjo pridelavo pora, čebule in zgodnje solate ne potrebujemo ogrevanega rastlinjaka, le za vznik bodo potrebne višje temperature. Konec januarja bomo lahko sejali za sadike kapusnic, za plodovke pa je še prezgodaj.

Po povodnjih, ki so zalile tudi vrtove, se bo nemara več vrtičkarjev odločilo za analizo tal. Osnovna, pri kateri preverjajo vsebnost glavnih hranil za rastline, delež organske snovi in pH tal, stane nekaj deset evrov, iskanje morebitnih težkih kovin za vsak vrt posebej pa bi bilo najbrž predrago. A ker so poplave povzročile tudi spiranje hranil, je osnovna analiza smiselna. Če zemlja ni zamrznjena, je vzorec dobro odvzeti čim prej, ker bo na pomlad v laboratorijih čakalna doba daljša, vi pa boste že pred pomladjo vedeli, ali vaša vrtna tla potrebujejo kakšne dodatke.

Sadovnjak

Pozimi pregledujemo sadno drevje tudi takrat, ko ni obteženo zaradi snega. Tako bomo opazili podrt oporni količek, znamenja, da si je z vršički postregla srna ali da si je izpod talne zastirke naredil pot na plano voluhar. S pastmi, popravilom vrtne ograje in dodatno zaščito debelc sadik z mrežo bomo lahko še pravočasno ukrepali. Ob močnem sneženju z drevesnih vej otresamo sneg, pri čemer bodimo še posebej pozorni na obtežitev vej, ki izraščajo iz debla bolj kvišku kot vodoravno, saj so še posebej izpostavljene snegolomu.

Če se bo toplo vreme brez pomrznjenih tal nadaljevalo, če bodo ta kopna in ne premokra, bomo lahko sadili sadno drevje. Sicer velja, da je najprimernejši čas za sajenje med novembrom in aprilom, ko drevesa mirujejo in niso olistana. Navadno so v tem času drevesnice odprte. Najzanesljiveje je jesensko sajenje načrtovati v začetku tega obdobja, a včasih se to časovno ne izide. Seveda nam mora vreme dopuščati, da izkopljemo sadilno jamo, priskrbeti pa si moramo dobro sadiko, z golimi koreninami ali v loncu.

Od srede januarja si lahko narežemo enoletne poganke sadnih vrst, ki jih bomo v času brstenja uporabili za cepljenje. Do takrat jih shranimo v vlažnem in hladnem prostoru v mivki ali ovite v časopisni papir v plastični vrečki v hladilniku.

Če smo se namenili za zaščito sadnih dreves poskrbeti s škropljenjem, si oglejmo strokovno literaturo s škropilnimi načrti za posamezne vrste. Za nekatera je namreč čas že proti koncu zime. Predvsem pa so zimski meseci kot nalašč, da opravimo tečaj o uporabi FFS, saj lahko z napačno uporabo škropiv drevesom naredimo več škode kot koristi.

Okrasni vrt

Sredi zime smo najbolj pozorni na okrasne rastline, ki so nam najbolj pred očmi, na zelene lončnice in na priljubljen sezonski okras, ki ga predstavljajo v prazničnem času cvetoče lepotice: vitezova zvezda, božični kaktus, božične zvezde, pa tudi siljene čebulnice, ki jih v vrtnarijah s posebno oskrbo pripravijo do zgodnjega cvetenja.

Ko slednje odcvetijo, potrebujejo počitek. Posebej tiste, ki so nam med cvetenjem delale družbo v ogrevanih bivalnih prostorih in so jim visoke temperature v družbi s suhim zrakom skrajšale čas cvetenja. Te postopoma privajamo na hladnejše prostore in jih v obdobju mirovanja čedalje manj zalivamo. Poskrbimo za to, da bodo zelenolistne sobne rastline pozimi dovolj blizu okna in povečajmo zračno vlago v njihovi bližini: z vlažilniki zraka, odmaknimo jih od radiatorjev, jih pršimo in lončke postavimo v posodo z vlažnim peskom.

Med trajnimi okrasnimi rastlinami na prostem so klub padavinam suši izpostavljene zimzelene grmovnice in drevesa pod napuščem ali na balkonu. Zaradi izhlapevanja preko listov in iglic tudi pozimi potrebujejo vlago, zaradi česar jih moramo zalivati (temeljito vsaj enkrat na mesec). Zalivamo, ko ne zmrzuje, najraje takrat, ko so napovedane višje temperature.

V času pomanjkanja vode pomaga tem rastlinam tudi zastirka iz organskega materiala. Izgube vode iz tal so manjše, zaradi višjih temperatur pod zastirko pa zemlja pod zastirko pozneje zmrzne. Dolgoročno oskrbo z vodo izboljša talna snežna odeja, medtem ko moramo sneg z vej in poganjkov zimzelenih rastlin redno otresati.

Kar zadeva trato, je snežna odeja, ki travnim koreninam onemogoča dostop zraka, najbolj škodljiva tam, kjer jo teptamo s hojo ali vožnjo.

Čas mirovanja večine okrasnih rastlin, ko z njimi ni dela, lahko izkoristimo tudi za razmislek o morebitnih spremembah na vrtu, za katere bomo lahko izkoristili zgodnjo pomlad.