Kmetijski inštitut: Za lansko slabo letino buč ni bilo krivo seme
Rok Šavel
13. 4. 2024, 07.33
Deli članek:
Kmetje so za lansko slabo letino buč okrivili slabo seme, medtem ko je analiza semenskega laboratorija na kmetijskem inštitutu pokazala, da krivec ni seme, temveč previsoka vlažnost tal.
Vznik bi bil tako povsem pričakovan, če bi bila setev opravljena v skladu s priporočili
Jure Kljajić
Rezultati testov kmetijskega inštituta so potrdili visoko kakovost semena oljne buče. Foto Jure Kljajić
Senka Dreu
Kmet iz Tešanovec Franc Küčan je lani zatrjeval, da bodo kmetje dokazali svoj prav s pomočjo Kmetijskega inštituta Slovenije.
Pomurske kmete je lansko pomlad šokiral pogled na prazna polja, na katerih bi morale uspevati oljne buče. Krivdo za izpad, prizadetih naj bi bilo več kot tisoč hektarjev površin, so pripisovali semenu in evropskim direktivam, ki so prepovedale fungicid za boljšo zaščito semena. Zaradi izpada prihodka se je govorilo celo o pravnih postopkih. Kot je takrat napovedal Franc Küčan, kmet iz Tešanovec, ki je bil med prizadetimi pridelovalci, bodo kmetje dokazali svoj prav s pomočjo Kmetijskega inštituta Slovenije.
Odzvali so se fitosanitarni inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki so odvzeli uradne vzorce partij semena oljne buče, ki so na poljih slabo kalila, in sicer dva vzorca semena sorte GL rustikal in en vzorec sorte beppo. Analizo je opravil semenski laboratorij na kmetijskem inštitutu, ki je edini laboratorij v državi z ustrezno mednarodno akreditacijo in ima pooblastilo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za vzorčenje in izvajanje analiz kakovosti semena vseh rastlinskih vrst. V inštitutu so prišli do odgovora, ki marsikaterega kmeta, ki je doživel izpad, ne bo razveselil.
Previsoka vlažnost tal
Na vsakem vzorcu semena oljne buče sta bili opravljeni analiza čistote in kalivosti. Rezultati analize čistote semena so v celoti ustrezali zahtevam zakonodaje, glede na stanje posevkov pa je bilo pričakovati, da bodo rezultati analize pokazali neustrezno kalivost, kar bo dalo odgovor za nastalo situacijo, vendar ni bilo tako, navajajo v poročilu. Kalivost vzorcev je bila 94- oziroma 96-odstotna. »Rezultati kalivosti so bili veliko boljši od predpisanega minimuma 75 odstotkov. To pomeni, da je bilo seme primerne kakovosti za trženje, da je ustrezalo zahtevam zakonodaje in da seme treh inšpekcijskih vzorcev ni bilo krivo za nastalo situacijo,« so ugotovili strokovnjaki in v nadaljevanju preverili še, ali je bilo za stanje krivo hladno vreme. »Vsi rezultati analize kalivosti pri različno dolgem obdobju nizkih temperatur in v optimalno namočenem substratu so pokazali, da tudi nizka temperatura ni bila kriva za stanje posevkov,« so zavrgli tudi to možnost.
Ker analiza kalivosti ni dala dokončnega odgovora na zastavljeno vprašanje, so se strokovnjaki odločili preveriti še odziv semena v stresnih razmerah s tako imenovanim hladnim testom. To je, kot poudarjajo v poročilu, ena najstarejših metod za preverjanje življenjske energije semena, s katero se še vedno preverja sposobnost koruznega semena, da vzkali in raste v mrzlih in vlažnih razmerah, ki se lahko pojavijo v času setve v maju.
»V tem zadnjem poskusu je ključno vlogo odigrala zemlja, nasičena z vodo, v kateri seme kljub dobri kalivosti in vitalnosti ter kljub zaščiti s fungicidom ni kalilo ali pa je začelo kaliti, a do vznika ni prišlo,« so podčrtali strokovnjaki. V sklepnih ugotovitvah pa so še poudarili: »Kot so rezultati laboratorijskih poskusov kalivosti pokazali, ni bilo seme tisto, ki je krojilo razplet dogodkov, kot tudi nizke temperature zraka in tal ne, pač pa previsoka vlažnost tal. V takšnih razmerah seme kljub svojemu potencialu, ki se je z dobrim rezultatom kalivosti pokazal v optimalnih razmerah, ni dalo pričakovanega rezultata, pomagalo pa ni niti zaščitno sredstvo, saj ni imelo možnosti opraviti svoje funkcije.«
Senka Dreu
