In temu primeren je bil tudi obisk. Bližnje parkirišče je pokalo po šivih, polne so bile tudi vse okoliške uličice, mi, ultimativni fani kramarja pa smo bili spet vsi “na broju”, da pogledamo, kaj je novega. No, danes je bil tudi nasploh zaradi lepega vremena dober obisk na sejmu, k temu pa je imela veliko opraviti tudi sezona vrtičkarjev, ki z vsako višjo temperaturo in sočnim dnem že veselo trka na vrata. Ja, spet se bo delalo, okopavalo, sadilo in se na vrtu veselilo.

Borza sadik na kramarju

No, pa ste vedeli, da imamo na našem mariborskem kramarju eno tako pravo borzo sadik. No, to je bila vsaj moja prva asociacija ob pogledu na lepo zložene sadike ob štantu, pred, ob in mimo njih pa gruče ljudi, ki si jih ogledujejo, pa barantajo, če bi lahko “kaki cent nahandlali”, pa med sabo komentirajo, če bi “črešno, ali pa rajši marulo dali tam pred bajto”, ali pa bi se mogoče odločili za grm. Ja, tako živahno je že nekaj nedelj, danes pa je bilo še posebej veselo.

Na kramarju se tako najdejo sadike vseh sort, od sadnega drevja, pa različnih vrst trte, najdejo pa se tudi grmovnice in okrasno grmičevje. Cene se gibljejo od sedmih evrov naprej, za kakšno posebno vrsto je treba odšteti tudi dvajset. Cepiče trte je mogoče dobiti že od dva evra navzgor.

Sicer pa je bila kulisa današnjega kramarja pisana kot že dolgo ne. Pred štanti so bile na številnih mestih naprodaj primule, ki so, namesto zvončkov, ker so zaščiteni in je njihovo nabiranje omejeno, v zadnjih letih postale znanilke pomladi. V ponudbi pa so bile tudi narcise, živopisane mačehe, mini vrtnice, mali nageljni, pomladni aranžmaji in drugo cvetje, značilno za ta letni čas.

Gramofon s “trahtarjem”, titovke za celo brigado, “flajšmašine”, kanglice, pa golf palice

In če bi lahko rekli, da je pomlad praktično tukaj, je pa velika noč že praktično pred vrati. Zakaj vem? Tudi zato, ker je temu primerna že ponudba na kramarju. Med suho robo je bilo kot že leta poprej mogoče najti slamnate zajčke vseh velikosti, ki jih lahko dodamo ostalim “čanikam” ob veliki noči.

Vsaj jaz si ne morem kaj, da vsake toliko ne odnesem domov ene takih malenkosti. Mala kristalna skodelica, pa vaza, pa mala veverica s krznenim repom, aja se še spomnite opice s činelami? Ja, danes je recimo šla domov z menoj keramična mačka pa zajček. Pa čeprav imam doma velikonočnih okraskov za izvoz, ali pa vsaj za bogato garažno razprodajo. Ampak, bolšjak pač ima kose, ki se jih drugje ne da dobiti.

O, ja. Tudi danes se je našla recimo lepa zbirka starih avtomobilčkov, pa solidno ohranjena emajlirana nočna posoda, stare kanglice za mleko, lepa zbirka budilk, med njimi so, grem stavit, vse dočakale že vsaj abrahama, pa zloščena srebrnina, zbirka titovk za celo brigado, “flajšmašine” in pa gramofon s “trahtarjem”, kot mi doma radi rečemo tistemu gramofonu s tubo, ki je bil popularen v 20-ih letih prejšnjega stoletja. 

Mene je danes resno zamikala ideja, da bi se lotila igranja golfa. Vsaj zaradi tiste filmske torbe, polne palic, ki je danes na kramarju čakala na novega lastnika. Pojma nimam, zakaj mora imeti golfist polno palic v svoji torbi. Kaj ni vseeno, s katero udarja? No, jaz dalje od minigolfa še nisem prišla, ampak, taka ideja “z dans na jutri” me je nazadnje pred dvema letoma popeljala v jahalni šport. Začelo pa se je z jahalno čelado, ki sem si jo kupila kje drugje kot prav na kramarju. Danes imam poleg čelade ne samo škornje, pa sedlo, ampak še konja povrhu, ki pa ni s kramarja. “Bogsigavedi”, mogoče pa začnem še “tolčt” na golf luknje.