Slovenski zapori pokajo po šivih: toliko zaprtih ni bilo še nikoli (bo razmere rešil nov zapor?)

V slovenskih zaporih so razmere vse bolj napete. Zasedeni so 130-odstotno. Najhuje je na Povšetovi ulici v Ljubljani, kjer je zaprtih dvakrat toliko zapornikov, kot bi jih bilo lahko.

V Sloveniji je šest zavodov za prestajanje kazni zapora, ki delujejo na 13 lokacijah. V slovenskih zaporih je trenutno 1640 zapornikov. Med njimi je 550 ljudi v priporu. Gre za rekordne številke, ki jih v samostojni Sloveniji ne pomnimo. 

Zakaj zapori pokajo po šivih?

Stanje se je v Sloveniji začelo slabšati po pandemiji covida-19: od leta 2019 naprej je število zaprtih oseb v Sloveniji 23 odstotkov večje. To je daleč največje povečanje med evropskimi državami. Še lani je namreč zasedenost bila 107-odstotna, letos je 130-odstotna.

Največji priliv v zadnjem času je zaradi kaznivih dejanj prepovedanega prehoda državne meje, razlaga generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Direktor Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Tomaž Bračko trdi, da slovenski zapori pokajo po šivih prav zaradi migrantov. V celjskem zaporu so zaprti ljudje iz 50 različnih držav. Tako v enojne sobe začenjajo nameščati po dve zaprti osebi, prizna Roman Kurnik s celjskega zapora.

Največ ljudi je v zaporu zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje (41 odstotkov), sledijo jim kazniva dejanja zoper javni red in mir, kamor sodi tudi prepovedano prehajanje državne meje, ki je v porastu (21 odstotkov). 9 odstotkov zapornikov sedi zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo, 8 odstotkov pa zaradi kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje.

Posledice prezasedenosti

Zaradi prostorske stiske prihaja do konfliktov med zaporniki. V ljubljanskem zaporu naj bi se pred kratkim zgodil množični pretep.

Tveganje za poslabšanje varnostnih razmer je zelo veliko tudi zaradi pomanjakanja pravodosnih policistov. Delo v zaporu je namreč zahtevno in trenutno nezanimivo tudi zaradi nizkih plač. Na razpise za delovno mesto se nihče ne prijavi, pravi Bračko: "Že leto dni iščemo štiri pravosodne policiste. Na razpis se nam ne prijavijo, v zadnjem razpisu se je na delovno mesto prijavila ena oseba. Pred leti je bilo toliko kandidatov, da so čakali v vrsti pred vrati, zdaj pa je slika povsem drugačna." Tisti, ki delo opravljajo, so izmučeni in izčrpani od nadur, razlaga Kurnik. V Sloveniji bi potrebovali vsaj še sto pravosodnih policistov.

Zaporniške stavbe so tudi zastarele, nefunkcionalne, energetsko potratne. Zaradi dotrajanosti stavb je Slovenija plačala že 250 tisoč evrov odškodnin.

Bo razmere rešil nov zapor, ki ga gradijo na obrobju Ljubljane?

Pristojni pravijo, da bo pomemben korak pri reševanju prostorske stiske nov zapor. V Dobrunjah – med vzhodno ljubljansko obvoznico in Litijsko cesto – nov zapor za moške že dobiva svojo zaključno podobo. Zagradili naj bi ga do leta 2025 in vanj preselili zapornike iz Povšetove, smo poročali.

Kompleks, velik skoraj 3 hektarje, bo obsegal zaprti oddelek, pripor, odprti oddelek in center za usposabljanje paznikov. Zapor bo imel prostora za 388 oseb, kar je skoraj trikrat toliko, kolikor jih sprejme zdajšnji ljubljanski zapor. 

Ukrepi za prenatrpane zapore

Majcen se zaveda, da nov zapor Slovenija krvavo potrebujemo, druge ukrepe za prenatrpane zapore pa "še pripravljajo", pravi: "Razmišljamo o zakonodajnih spremembah in interventnih zakonih." Zaporniki pa so za Tednik predlagali, da če je težava v prezasedenosti, naj predsednica države Nataša Pirc Musar pomilosti še več zapornikov. Pirc Musarjeva je namreč do zdaj pomilostila štiri ljudi, med njimi tri tujce, smo poročali.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije