Spremembe v družbi in svetu vplivajo tudi na našo poslednjo pot – pokopi v krstah namreč že dolgo več ne prevladujejo, žarnim pokopom pa se, vsaj v tujini, pridružujejo tudi številni drugi načini kot so raztrosi, pokopi v biorazgradljive kapsule, predelava pepela pokojnika v diamant …

Kako se torej pokopavamo pri nas?

Da gre spremembe občutiti tudi v pogrebni in pokopališki dejavnosti, potrdijo v Pogrebnem podjetju Maribor, kjer upravljajo dve največji pokopališči v Mariboru, Pobrežje in Dobravo.

»Na pokopališču Pobrežje močno prevladujejo žarni pokopi in jih je v strukturi pokopov že nekaj let preko 90 %, medtem ko je na pokopališču Dobrava ta struktura nekoliko drugačna; približno 30 % pogrebov je z raztrosom pepela,« trenutne značilnosti pokopov opišejo v Pogrebnem podjetju Maribor in pojasnijo, da pri nas še vedno prevladujeta pokop z žaro in pokop s krsto.

Pa vendar se jima vse bolj približuje raztros pepela … »Novejša oblika je raztros pepela na za to posebej določenem prostoru na pokopališču Dobrava, ki ga vodimo posebej od leta 2012 in z leti narašča,« dodajo v Pogrebnem podjetju Maribor, ki sicer izvaja prav te tri oblike slovesa – te so tudi edine, ki so v Sloveniji trenutno zakonsko dopustne.

Vseeno pa kot pogrebno podjetje opažajo, da se v globalnem merilu »trendi« pokopov spreminjajo: »Trendi pokopov gredo v smeri tratnih, gozdnih pokopališč … V tej smeri gredo tudi »zeleni pogrebi« z uporabo okolju prijaznih tehnologij, materialov … Eko (bio) žare, drevo namesto pokojnika, …« še dodajajo v PP Maribor.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) v dveh členih jasno opredeljuje dovoljene vrste pokopov pri nas.

17. člen

(vrste pokopov)

(1) Vrste pokopov so:

– pokop s krsto, kjer se pokojnik položi v krsto in pokoplje v grob;

– pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob;

– raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega;

– pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča.

(2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno.

18. člen

(pokopi zunaj pokopališč)

(1) Če to omogoča pokopališki red, se lahko na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa pepel iz žare raztrosi na določenem prostoru zunaj pokopališča ali na morju.

(2) Zunaj pokopališča se lahko s soglasjem občinskega organa opravi tudi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.

(3) Občinski organ o raztrosu pepela oziroma pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.

Pri slovesu še vedno zapriseženi tradiciji

Da so pokopi v krsti vse bolj redka izbira, potrjujejo tudi v podjetju Yamaco, kjer namesto tega opažajo naraščajoče povpraševanje po razsipu oziroma raztrosu pepela. Kot drugod v Sloveniji tudi v njihovem podjetju prevladujejo žarni pokopi, za katere se odloči 95 % posameznikov oziroma svojcev.

»Pri nas je mogoč pokop s krsto, žaro, razsip pepela na za to določenem pokopališču, na morju ali razsip pepela na terenu, ki ga svojci sami določijo, seveda pod določenimi pogoji,« nam še pojasnijo.

»Pri nas se značilnosti pokopov še zaenkrat ne spreminjajo,« opažajo in nadaljujejo: »Ljudi je zelo težko prepričati na neke nove trende, že samo to, da bi recimo naročili pogreb preko interneta, je za svojce absolutno nesprejemljivo. Tega nismo uspeli niti v času epidemije.«

Pri slovesu v tujini zares pestra izbira

Svojčas se je s tematiko alternativnih pokopov in pogrebov v Sloveniji ukvarjal tudi trenutno nedelujoč Zavod pogreb ni tabu, ki je osveščal prav o številnih sodobnih načinih slovesa. V tujini lahko namreč zasledimo številne načine, ki v Sloveniji verjetno še kar nekaj časa ne bodo mogoči.

Priljubljena izbira v tujini je tako shranjevanje pepela v biološko razgradljivi žari, izdelani iz kokosove lupine, stisnjene šote, celuloze ter semena drevesa, v katerega nato umrli zraste. Žara se zakoplje v zemljo, pokojnik pa se po pretečenem času spremeni v drevo.

Pojavljajo se tudi kartonaste, razgradljive krste, v vodi topeče žare, posebna zelena pokopališča, zelene upepelitve …

Podjetja, ki se ukvarjajo s tovrstnimi storitvami namreč sledijo naravnim vzorcem: v naravi se živali po smrti počasi spojijo z naravo, v tej smeri pa se razvijajo tudi načini naravnega človeškega slovesa.

Zelena pokopališka revolucija

Obenem so krematoriji v zadnjem času vse bolj pod pritiskom, saj morajo nadgrajevati svoje tehnologije, da je ob sežigu izpust škodljivih plinov čim manjši. Prav zato se razvija tudi posebna prej opisana tržna niša ekoloških inovacij na področju pogrebov.

Raztros pepela izven pokopališča

»Zunaj pokopališča je dovoljen pokop le v izjemnih primerih na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa,« narekuje zakonodaja. Raztros zunaj pokopališča je možen s pridobitvijo dovoljenja občine ali upravne enote, pri čemer je v večini občin potrebno plačati upravno takso v višini 22,60 evra.

Kreativno slovo

V svetu je opazen tudi trend »veselih« pogrebov, ki je mogočno povezan s spremembami dojemanja smrti. Tako si številni posamezniki ob svojem slovesu namesto črnine in objokovanja zaželijo spominske slovesnosti z veselimi spomini, živahno glasbo, pojedino in pripovedovanjem zgodb.

Pogrebna podjetja v tujini tako opažajo tudi, da si mnogi posamezniki še pred svojo smrtjo sami pripravijo nekatere elemente pogreba kot so videoposnetek poslovilnega govora, pogrebni govor, seznam glasbe in podobno.

Večno digitalno življenje

Še eno vprašanje, ki se postavi, ko razmišljamo o prihodnosti umiranja, smrti in pokopavanja, pa je večno življenje v digitalni resničnosti. Kako veste, ali je profil na Facebooku, ki vam ga socialno omrežje ponudi kot predlog za prijatelja, živa oseba?

Statistike kažejo, da vsak dan umre približno 10 000 Facebookovih uporabnikov, leta 2012 bi naj bilo tako na omenjenem socialnem omrežju kar 30 milijonov »mrtvih profilov«.

Facebook se tako trudi omogočiti svojcem in prijateljem, da upravljajo s profili mrtvih uporabnikov, in ponuja možnosti, kot so memorializacija računa, odstranitev računa in dodeljevanje skrbnikov računa. Večno življenje v digitalni obliki najbrž ni tisto »večno življenje«, ki bi si ga predstavljali in želeli, kajne?