Zaključuje se prvo supervolilno leto v zgodovini samostojne Slovenije, ko so se v enem koledarskem letu odvile državnozborske, predsedniške in lokalne volitve. Za politične stranke in politike, predvsem tiste, ki so kandidirali, je bilo naporno tudi zaradi predvolilnih kampanj, s finančnega in organizacijskega vidika.
Za različne funkcije se je na treh letošnjih volitvah potegovalo več kot 20 tisoč ljudi oziroma približno odstotek celotne populacije države. Za 90 mest v državnem zboru se je aprila potegovalo 1464 kandidatov, za županska mesta na novembrskih lokalnih volitvah skupno 618 (107 žensk in 511 moških), za občinske in mestne svetnike pa je kandidiralo 18.670 ljudi (8478 žensk in 10.192 moških). Ob tem je treba upoštevati, da so v sedmih večjih mestih potekale še volitve predstavnikov četrtnih skupnosti. Na predsedniških volitvah je sodelovalo sedem kandidatov.
Vsaj petkrat na volišča
Več kot polovica volivk in volivcev je ob trojnih volitvah na volišča odšla še konec novembra, ko so odločali o referendumskem trojčku. Volivke in volivci so tako letos na volišča odšli najmanj petkrat, v primeru drugega kroga županskih volitev pa celo šestkrat, kar je največ v času samostojne Slovenije.
Kakšen pa je rezultat supervolilnega leta, če upoštevamo parlamentarne stranke in jih razdelimo na levo ali desno od politične sredine?
Na aprilskih parlamentarnih volitvah je suvereno slavilo januarja letos ustanovljeno Gibanje Svoboda. Postalo je prva stranka v zgodovini države, ki je prejela več kot 400 tisoč glasov. Posebnost letošnjih državnozborskih volitev je bila tudi velika volilna udeležba, saj je glasove oddalo več kot 1,2 milijona volivk in volivcev oziroma 70,79 odstotka vseh volilnih upravičencev. Prvič po letu 2000 je tako na voliščih svoj glas oddalo več kot 70 odstotkov volivcev.
Na parlamentarnih volitvah je za Gibanje Svoboda, Socialne demokrate in Levico skupno glasovalo 543.712, za Slovensko demokratsko stranko in Novo Slovenijo pa 361.691 volivcev. Spomladanski delni rezultat v odstotkih je bil torej 60 proti 40.
Sledile so predsedniške volitve, na katerih sta se v drugi krog uvrstila Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Čeprav sta oba med kampanjo poudarjala svojo neodvisnost – to je bilo v primeru Logarja vsaj nenavadno, saj je predsednik sveta SDS –, je drugi krog volitev predstavljal frontalni spopad dveh političnih blokov. Pirc Musarjeva je v letošnji tekmi med levim in desnim polom na predsedniških volitvah »prispevala« 483.812 glasov volivcev k rezultatu rdečih, Logar pa 414.029 glasov za ekipo modrih. Logarju je uspelo znižati vodstvo levice na 56 : 44.
Na lokalnih volitvah v mestne in občinske svete so tri parlamentarne stranke levega pola dobile skupno 198.801 glas, medtem ko sta stranki desnega pola prejeli podporo 163.321 volivcev, je razvidno iz podatkov Državne volilne komisije.
Gre sicer za podatke iz občin, v katerih svetnike volijo po proporcionalnem volilnem sistemu. Za tiste občine, kjer volitve potekajo po večinskem sistemu, je namreč na spletni strani Državne volilne komisije navedeno le osvojeno število mandatov, ne pa tudi število prejetih glasov.
V slednjih občinah je zmagovalec lokalnih volitev desni parlamentarni blok. NSi in SDS sta dobili največ občinskih svetnikov, prva 93 in druga 90, kažejo podatki Državne volilne komisije.
V občinske svete, ki volijo po proporcionalnem sistemu, je bil sicer izvoljen 2701 svetnik, v občinah z večinskim volilnim sistemom pa je bilo izvoljenih 588 svetnikov.
Trojni referendumski poraz desnice
Za zaključek letošnjega političnega »spopada« je prišel na vrsto še superreferendumski dan, ko so volivke in volivci konec novembra odločali o usodi treh zakonov, ki jih je predlagala in v državnem zboru izglasovala nova vladna koalicija pod vodstvom predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba. Vse tri zahteve za referendume je na podlagi podpisov volivk in volivcev podala največja opozicijska stranka SDS. Na tnalu so bile spremembe zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija.
Večina volivk in volivcev je na referendumih vse tri zakone potrdila. Največ podpore je prejela novela zakona o dolgotrajni oskrbi, podprlo jo je 443.971 volivcev (262.648 glasov proti). Nekaj manj podpore je prejelanovela zakona o RTV (439.376 glasov za in 266.206 proti), medtem ko je za zakon o vladi glasovalo 399.588 volilnih upravičencev, 305.317 je bilo glasov proti.
Na letošnjih parlamentarnih in predsedniških volitvah ter volitvah v občinske in mestne svete je levi pol dobil skupno 2,5 milijona, desni pa 1,77 milijona glasov. Če to zapišemo v odstotkih, se je tekma končala z rezultatom 59 proti 41.
Volivke in volivci si lahko zdaj za nekaj časa oddahnejo. Naslednje redne volitve v Sloveniji bodo potekale šele spomladi 2024, ko bomo izbirali nove evropske poslance.
