Nagrajenec se je že med študijem na likovni akademiji usodno zaljubil v ustvarjanje gibljivih slik, še posebej, ko se je seznanil z deli zagrebške šole animiranega filma, ki je bila tedaj s svojimi filmi v svetovnem vrhu, piše v utemeljitvi.

Začel je ustvarjati animirane filme za televizijo. "Za mladega ustvarjalca, predanega delu in perfekciji, je to seveda pomenilo risanje dan za dnem, brez odmora. Jakavo mamo je podoba garaškega animatorja tako zaskrbela, da ga je brez njegove vednosti prijavila za delo grafičnega oblikovalca – in bil je sprejet," pišejo.

V oglasni agenciji časopisa Delo so v tistem času postavljali temelje sodobnega domačega oglaševanja, ki se je sicer zgledovalo po tujih, zahodnih pristopih, a z nujnim upoštevanjem lokalnega. Prizadevanja so l. 1973 pripeljala do ustanovitve prve prave oglaševalske agencije, Studia Marketing, opisujejo.

Med njegovimi sodelavci tistega zgodnjega obdobja so bili Jure Apih, Jernej Repovš, Ante Mahkota, Jani Bavčer, Rado Štoka, pozneje Zdravko Duša, Miro Kline, Peter Bergant, Bor Štiglic in še mnogo drugih.

"Zaradi svojega izjemnega občutka za vizualno se je kmalu prelevil v režiserja in začel ustvarjati televizijske oglase. Njegove vizije so v filmske kadre sooblikovali mojstri svetlobe, snemalci Karpo Godina, Jure Pervanje, Rado Likon, Tine Perko, Lenart Vipotnik, Ubald Trnkoczy … Tudi sam poudarja, da ga je prav delo z vrhunskimi direktorji fotografije navdihovalo in omogočilo napredek tako njemu kot režiserju kot oglaševalski stroki nasploh," še spomnijo pri DSR-ju.

Judničeve reklame opisujejo kot tehnično dodelane, živahne, iskrive, duhovite, žgečkljive, estetske, izvirne, drugačne, nove, ter tudi izjemno učinkovite, saj so pripomogle h krepitvi mnogih izjemnih blagovnih znamk, večinoma slovenskih. Od več kot tisoč oglasov iz njegovega opusa je mogoče mnoge uvrstiti v antologijo slovenskega televizijskega ustvarjanja. Takšne so bile Cocta, Zastava 101, Fructal, Rad imam mleko, Frutek, Slovenija, moja dežela, Podarim – dobim, Radenska, naštevajo v utemeljitvi.

Vpisan je tudi v zgodovino lutkovnega gledališča, saj je oblikoval lutki Sapramiško in Sovico Oko. Kot montažer pa je sodeloval pri zimzeleni uspešnici Poletje v školjki. Ob tem so spomnili, da je tudi vse reklame iz časov filmskega traku montiral sam.

"Njegovi oglasi so brez dvoma sooblikovali nacionalni značaj. Naša dežela, Slovenija, je v njih prepoznavna, deluje kot prizorišče lepega, prijetnega filma. Tudi po zaslugi Jake Judniča sedemdeseta in osemdeseta v kolektivnem spominu takrat odraščajočih Slovencev nikakor niso svinčene ali sive barve, nasprotno, prav barvita so," sklenejo v utemeljitvi nagrade.

Nagrada, ki jo podeljujejo devetič
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk Štigličeve nagrade podeljuje od leta 2015. Lani jo je za življenjsko delo prejela Helena Koder, pred tem pa Mako Sajko, Ema Kugler, Zdravko Barišić, Karpo Godina, Filip Robar Dorin, Rajko Ranfl in kot prvi Jože Pogačnik.

Letošnjo nagrado bodo podelili 16. februarja v Slovenski kinoteki, ko bodo razglasili tudi dobitnike nagrad za izjemno režijo posameznih avdiovizualnih del. Režiser in scenarist prireditve je Luka Marčetić, program bo povezoval Urban Kuntarič, za glasbene vložke pa bo poskrbel kantavtor Denis Potokar.