Pozimi nam tudi sonce ne pomaga do vitamina D
Količina vitamina D v zimskem času je namreč velika težava pri večini prebivalcev. V nasprotju s poletnimi dnevi namreč v obdobju od oktobra do marca nismo izpostavljeni zadostni količini UVB-svetlobe, ki je potrebna, da se vitamin D sam sprošča v našem telesu, je pojasnila Maša Hribar, raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko. »Pri tem je treba tudi povedati, da ni dovolj, da gremo pozimi na Krvavec in se sončimo. Tudi če nas bo sonce opeklo, to še ne pomeni zadostne količine vitamina. V zimskem času nas namreč na naši zemljepisni legi UVB-žarki sploh ne dosežejo,« je opomnila in še dodala, da bi v tem času dovolj vitamina D s soncem dobili šele nekje ob ekvatorju.
Poleti nam po drugi strani zadostuje že nekje od 9 do 16 minut na soncu v kratkih rokavih. Ob tem je treba poudariti, da se nam nikakor ni treba sončiti z namenom pridobivanja vitamina D, saj ga bo že sicer nastalo dovolj.
Vitamina D naj ne bo premalo, a tudi ne preveč
Ker nam torej pozimi vitamina D kronično primanjkuje (menda v kar 98 odstotkih), ga je smiselno dodajati v prehrano. »Pri tem moramo biti pozorni, da ga odmerjamo pametno. Zgodi se namreč, da ga ljudje jemljejo v preobilnih količinah, za kar ni nobene potrebe,« je omenila naša sogovornica. Po mednarodnih standardih je priporočljiva količina vitamina D, ki ga lahko vnesemo s prehranskimi dopolnili, do 1000 mednarodnih enot oz. 25 µg na dan.
Bi lahko imeli težave zaradi »predoziranja«? Količino vitamina D, ki se tvori pod vplivom sonca, telo uravnava samo, s čezmernimi odmerki prehranskih dopolnil z vitaminom D pa bi lahko nastopila t. i. hipervitaminoza. Gre za redko stanje, ki ga spremljajo prebavne težave, dehidracija, omotičnost, visok krvni tlak, zato se je smiselno o težavi posvetovati z zdravnikom.
Kako kakovostna prehranska dopolnila imamo?
Inštitut za nutricionistiko je med drugim opravil raziskavo o tem, kakšna je kakovost prehranskih dopolnil z vitaminom D pri nas. »Preverjali smo, koliko je proizvajalec zapisal, da dopolnilo vsebuje vitamina D, in koliko ga je pripravek zares vseboval. Bili smo prijetno presenečeni, ker sta le dva izdelka od 24 odstopala od navedenih vrednosti. Cene teh dopolnil so bile različne, kar nam da vedeti, da cena ni vedno glavno merilo kakovosti,« je povedala Hribarjeva.
Da bi si zagotovili res najboljšo kakovost in tudi varnost dodatka, je najbolje kupiti vitamin D v obliki zdravila, ki je prav tako dostopen v prosti prodaji v lekarnah. V čem je razlika med zdravili in prehranskimi dopolnili? »Predvsem v načinu izdelave. Za zdravila velja stroga regulativa medicinske in farmacevtske zakonodaje, pri prehranskih dopolnilih, ki so pravzaprav živila, pa lahko prihaja do določenih odstopanj glede vsebnosti določenih sestavin,« odgovarja strokovnjakinja, ki priporoča tudi, da vitamin D v vsakem primeru kupimo v lekarnah, kjer imajo po navadi še svoj sistem nadzora kakovosti.
Katera živila vsebujejo vitamin D?
Dovolj vitamina D bomo težko zaužili zgolj s prehrano, predvsem zato, ker je dejansko zelo malo živil bogatih z vitaminom D in po navadi jih ne uživamo v velikih količinah (denimo losos). »Je pa raziskava, ki smo jo izvedli na Inštitutu za nutricionistiko, pokazala, da jajca, ribe, meso, kosmiči, prispevajo največ k vnosu vitamina D, ker jih pač pojemo toliko, da se dejansko pozna,« je povedala raziskovalka Maša Hribar.
Ribe – losos, tuna, sardele in skuše
Jajca
Polnomastno mleko in mlečni izdelki
Jetra
Gobe
Rdeče meso
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
