Migrantom prijazne občine niso samoumevne
Da predstavnikov vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov pred novim sprejemnim in nastanitvenim centrom za mladoletne migrante v Postojni ni pričakala razjarjena množica protestnikov, kot jih je, nasprotno, v občinah Brežice in Središče ob Dravi, se uradniki lahko zahvalijo zgolj in samo odprtosti in demokratičnosti “mesta na prepihu”, ki velja za primer dobre prakse tudi v mednarodnem merilu.
Pohvalno je sicer, da je vlada poskrbela za oskrbo in nastanitev najbolj ranljive skupine migrantov, ki jih s trebuhom za kruhom iz daljnih držav na dolgo, težko in pasti polno pot v obljubljeno Evropo največkrat pošiljajo njihovi starši. Pohvalno je tudi, da želijo s tem mladoletnike, ki v Evropo prihajajo polni sanj o lepšem življenju, zaščititi pred tihotapci in vse bolj razširjeno trgovino z ljudmi. A ob tem država vse prevečkrat pozablja na potrebe domačinov in lokalnih skupnosti, kot je postojnska, ki migrante že zadnjih osem let sprejema odprtih rok. Občina si želi, da bi država pokazala “dobroto” tudi, ko je treba graditi in širiti šole, vrtce, športne dvorane, dijaške in zdravstvene domove, ki se vse bolj polnijo tudi zaradi priseljevanja.
Če vlada kot nadomestilo za vetrne elektrarne občinam ponuja milijone, bi bilo pravično in pošteno, da finančno nagradi tudi lokalne skupnosti, ki so migrante pripravljene sprejeti medse.
Kot ugotavljajo poznavalci, migracije namreč niso zgolj nek začasni izredni dogodek, kot to morda trenutno prikazuje vlada, ko zatrjuje, da so načrtovani azilni centri na meji le prehodni in začasni, da bi s tem morda pomirila duhove, ki so ušli iz steklenice. Vse bolj je jasno, da so migracije posledica modernizacije in globalizacije, na katero bi morali biti že zdavnaj pripravljeni z ustrezno strategijo, zakonodajo, usposobljenim kadrom in infrastrukturo. A prav teh slovenski politiki zadnja desetletja manjka, še ugotavljajo. Uporništvo, ki smo mu priča na terenu, je tako deloma posledica tudi slabega komuniciranja vladnih služb, ki lokalnih skupnosti o svojih namerah ne obveščajo ali jih obvestijo šele, ko so zadeve glede vzpostavitve novih azilnih centrov že dokončne in tik pred tem, da zaživijo.
Morda samo v razmislek. Če vlada kot nadomestilo za vetrne elektrarne občinam ponuja milijone, bi bilo pravično in pošteno, da finančno nagradi tudi lokalne skupnosti, ki so migrante pripravljene sprejeti medse. Ti so namreč tukaj in zdaj. In tudi ko bo poletje mimo, ne bodo čudežno izpuhteli. Za njimi bodo boljšemu življenju naproti prihajali novi in novi. Vsi pa seveda imajo pravico do dostojnega življenja. Tudi v Sloveniji. Čas je torej že, da se kot država nehamo sprenevedati, si nalijemo čistega vina in ugotovimo, kaj si od integracije migrantov v naše okolje sploh obetamo in želimo.