Mnogi od nas imajo decembra občutek, kot da jim na mnogih koncih začne primanjkovati časa – malo so krivi kratki dnevi, malo delanje osebnih bilanc pred koncem leta, pa tudi predpraznična mrzlica, ki jo spodbujajo trgovci. A naj vas vsaj vrt ne priganja, saj z začetkom zime za to ni nobenega potrebe. Vrtno sezono zaključite mirno, predvsem poskrbite za dobro prezimovanje trajnih rastlin, posvetite pozornost pticam na njem, zabeležite kakšno letošnjo vrtnarsko izkušnjo, in si, če vas veseli, pred okno postavite zimsko okrasno zasaditev.

Zelenjavni vrt

Temperature, ki se približujejo ničli, so vas najbrž spodbudile, da ste z gredic pobrali še zadnje občutljive vrtnine, če ste konec poletja in v začetku jeseni premišljeno sejali, pa so na njem še zelenjadnice, ki zdržijo kar nekaj mraza.  

Korenovke denimo lahko ostanejo na vrtu, dokler tla ne zmrznejo. Pred tem jih poberemo in shranimo v posodi s peskom ali v zasipu, ki ga uredimo v topli gredi. Nekatere vrtnine pa uspevajo kar pod snežno odejo, na primer brstični in glavnati ohrovt. Najboljši okus imata, če ju pustimo malo premrzniti. Skoraj do pomladi zdrži tudi zimski por. Brez zaščite lahko ostanejo na vrtu še zimska solata (posavka, vegorka, bistra, zimska rjavka, nansen), ki bo glavice začela delati zgodaj spomladi in ki jo lahko v suhem vremenu malo ogrnemo z zemljo, zimski radič (sorte palla rossa 4, verona, treviški, solkanski, tržaški solatnik) in motovilec, ki smo ga sejali septembra in oktobra. Nepokrit motovilec bo rasel počasneje in bo čez zimo pobiranje skromnejše, če ga zaščitimo s tunelom, pa bo pridelek obilnejši.

Če  na vrtu še ni bilo hudega mraza, ki bi prizadel jesenske sorte radiča, kot so štrucar, palla rossa 2 in 3, castelfranco, jim lahko čas pobiranja še nekoliko podaljšate s PVC-folijo ali zimsko kopreno, ki jo razpnete čez nižje loke.

Čas sajenja in setev je na zelenjavnem vrtu seveda zaključen – z eno izjemo: še vedno lahko posadite česen, če je greda pripravljena, kopna in so tla nezamrznjena. V notranjih prostorih pa lahko na okenske police hladnejših prostorov razpostavite pladnje s setvami za mikrozelenjavo ali nakalite kalčke.

Okrasni vrt

Navada je, da se božično žito poseje na lucijino, 13. decembra, ponekod to storijo že na sveto Barbaro, 4. decembra. Kakšnih deset dni potrebuje posevek za lepe bilke, toda če je v zelo toplem prostoru, se utegnejo te do božiča pretegniti in povesiti. Pšenično seme najpogosteje posejemo v plitve lončke ali glinene cvetlične podstavke v rahlo prst in ga le vtisnemo vanjo. Druga možnost je, da ga razporedimo po mokri vati ali vrh kepe žagovine, ki jo ovijemo v najlonsko nogavico. Zadnja različica je primerna za tiste, ki želijo ustvariti kuštravo glavo ali ježka z zelenimi bodicami. Pomembno je, da je substrat ves čas vlažen, vendar voda na njem ne sme zastajati, zato se za zalivanje najbolje obnese nežna pršilka.

Večini pozimi cvetočih lončnic, ki jih kupujemo tudi kot praznični okras, ustrezajo nezakurjeni, a svetli prostori. Tudi v tem času aktualno božično zvezdo in božični kaktus postavimo na svetlo mesto, brez direktnih sončnih žarkov, čim dalj od grelnih teles, saj bosta tako cvetela dalj časa. Božična zvezda bo ostala v najboljši kondiciji, če bo med cvetenjem na stalnem mestu v prostoru s temperaturo med 18 in 20 stopinj Celzija, za božični kaktus zadostuje 5 stopinj manj. Pri božični zvezdi je pogosta težava rumenenje listov, za katero sta najpogosteje kriva previsoka temperatura v kombinaciji s preveč zalivanja, pri katerem stoji v podstavku voda, pa tudi prepih ali prenašanje nezaščitene rastline po mrazu. 

Zelenolistne sobne lončnice prestavimo zaradi pomanjkanja svetlobe bliže k oknu in skoraj povsem opustimo gnojenje, z vlažilniki poskrbimo za zadostno zračno vlažnost.

V začetku decembra je še čas, da na vrtu pred mrazom zaščitimo najbolj občutljive rastline, sivko, rožmarin, timijan, rododendrone, metuljnike, sleze in magnolije. Najbolje jih je povezati in zavarovati s smrečjem, slamo ali močnejšo tkanino. Zaščita mora biti zračna. Podobno zaščito potrebujejo le najobčutljivejše vrtnice, druge le zagrnemo za ped visoko z zemljo ali kompostom. Trajnicam, kot so telohi, praproti, rodgersije in svetilke, prija listna zastirka. Zdaj v času mirovanja lahko opravimo pomlajevalno rez češminov, panešpljice ali denimo bezga. Če je vreme suho in so temperature nad ničlo, občasno zalijemo manjše iglavce in zimzelene grmovnice, vendar ne tik pred napovedjo zmrzali. Ob močnejšem sneženju sproti otresamo sneg z njih. Tudi s tistega dela trate, po katerem pozimi hodimo, odstranimo sneg, da trave zaradi zbitosti in pomanjkanja zraka ne napade snežna plesen.

Sadovnjak

Dokler je zemlja nezamrznjena in ni premokra, lahko še vedno posadimo sadno drevje na golih koreninah ali s koreninsko grudo. Če želenih sadik ne dobimo ali so v drevesnici pošle, opravilo brez slabega občutka pustimo za zgodnjo pomlad; zdaj tudi ni dobro saditi toploljubnih sadnih vrst, kot so aktinidija, kaki in figa. Če bo zima suha, moramo mlade sadike sadnega drevja – tako jeseni posajene kot dve ali tri leta stare – zalivati, saj še vedno nimajo globokega koreninskega sistema. Zalivamo sredi zimskih dni, ko tla niso zamrznjena. Če tega letos še nismo storili, kolobar pod drevesi pognojimo z mineralnim gnojilom z večjim deležem kalija in fosforja, ki drevju pomaga, da bolje prezimi.

Sadike toploljubnih vrst tudi zaščitimo pred zelo nizkimi temperaturami z debelo zastirko organskega materiala, ovijanjem spodnjega dela rastlin s koruznico, smrečjem ali nekaj plastmi koprene. Debla mladih dreves v sadovnjaku, do katerega ima dostop divjad, zaščitimo s plastično ali kovinsko mrežo, ovito okoli količkov. Mreža naj ne bo prenizka, saj gredo srnjadi v slast tudi mladi stranjski poganjki.

Čas je, da pobelimo debla sadnih dreves – ukrep ne preprečuje le prezgodnjega cvetenja spomladi, ko sonce pregreva temno lubje dreves in tako spodbudi prebujanje sokov v njem, temveč tudi preprečuje poškodbe zaradi zmrzali od januarja naprej. Zaradi beleža se zimski sončni žarki od debel delno odbijajo, lubje se manj segreva – zato pozimi ni izpostavljeno prevelikim temperaturnim nihanjem. 

Če je lubje na sadnem drevju po obilnih padavinah, ki so sledile sušnemu poletju, popokalo, poškodovana mesta v suhih dneh poškropimo z močno koncentriranim bakrovim pripravkom, da bi jih razkužili. Pripravimo ga tako, da v pol litra vode zmešamo dve žlici bakrovega pripravka, ki ga lahko brez omejitev kupijo tudi ljubiteljski sadjarji. Škropimo kar z malo ročno škropilnico.

Ob obilnejšem sneženju ne pozabimo otresati snega (posebej mokrega) z vej sadnega drevja. Če si bomo v bližino drevja shranili grablje, bomo lahko to opravili mimogrede. Če bomo pred zimo v sadovnjak postavili še krmilnice za ptice in zanje na veje obesili še kakšno lojno pogačo, si lahko obetamo, da bodo naš vrt za svoj domači teritorij izbrale tudi v zeleni sezoni, ko bo v njem mrgolelo drobnega življenja, tudi žuželčjih škodljivcev.