Jemenski uporniki

Kdo je skrivnostni voditelj hutijevcev, ki se je proslavil kot neustrašen bojevnik

S.R.
12. 1. 2024, 19.02
Posodobljeno: 12. 1. 2024, 19.28
Deli članek:

Abdul Malik al Huti je uspel podeželsko milico, ki se je večinoma posluževala uporniških taktik, preobraziti v eno od najbolj žilavih nedržavnih oboroženih skupin v regiji.

Profimedia
Abdul Malik al Huti

Ob drami v Rdečem morju, ki se je v teh dneh stopnjevala do te mere, da so z raketnimi napadi na tarče v Jemnu odgovorili Američani in Britanci, so se na naslovnice svetovnih medijev znova zavihteli uporniški jemenski hutijevci. Ti v zadnjem obdobju v znak solidarnosti s Palestinci, po katerih od masakra na začetku oktobra klesti izraelska vojska, vestno napadajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju.

O tem, kdo so jemenski hutijevci, smo že poročali. Kdo pa je človek, ki bdi nad njihovimi kljubovalnimi borci, ki so se zadnjih osem let uspešno upirali Saudovi Arabiji, ob tem še razširili svojo moč v Jemnu in ki zdaj predstavljajo trn v peti svetovnim velesilam? Abdul Malik al Huti, borec v 40 letih starosti, se je na čelo teh gorskih bojevnikov zavihtel kot človek s slovesom neustrašnega poveljnika, poroča tiskovna agencija Reuters. Uporniki, ki danes štejejo na desettisoče borcev, so se pod njegovim vodstvom in ob močni podpori Irana dokopali do obsežnega arzenala bojnih brezpilotnih letalnikov in balističnih raket. »Podeželsko milico, ki se je večinoma posluževala uporniških taktik, je uspel preobraziti v eno od najbolj žilavih nedržavnih oboroženih skupin v regiji,« je glede al Hutija dejal strokovnjak s področja globalnih varnostnih tveganj Ludovico Carlino.

Profimedia
V Jemnu vladajo s trdo roko, pri čemer se zanašajo na »zelo brutalno tajno službo.«

Skrit pred javnostjo

Al Huti je znan po tem, da redko ostane dolgo na enem mestu, medijem ne daje intervjujev in se le redko pojavlja v javnosti. Tuji uradniki, ki so imeli od začetka krvave vojne v Jemnu leta 2014 opravka z al Hutijem, se z njim po poročanju Reutersa nikoli niso srečali osebno. Običajno naj bi jih iz jemenske prestolnice in utrdbe hutijevcev Sane s konvojem odpeljali do ene od varnih hiš, kjer naj bi jih najprej čakal varnostni pregled, nato naj bi jih odvedli v eno od sob v zgornjem nadstropju, tam pa naj bi se al Huti pojavil prek videopovezave.

Šiitski hutijevci naj bi kljub tesnim povezavam s prav tako šiitskim Iranom delovali precej bolj neodvisno kot libanonski Hezbolah. Po navedbah Carlina se obenem zanašajo na »zelo brutalno tajno službo, s pomočjo katere zatirajo vsako notranje nasprotovanje.« V ospredju je seveda religija, al Huti, ki je po lastnih besedah daljni potomec preroka Mohameda, pa naj bi v svojih, običajno posnetih govorih in molitvah večkrat zatrdil, da je hutijevsko gibanje zaradi religije v totalni vojni. »Osredotočiti se moramo na ohranitev avtentičnosti naše pripadnosti islamu in islamske identitete,« naj bi dejal v enem od svojih govorov ter dodal, da se »danes srečujemo z najbolj nevarno vojno.«