Pregled - svet, 30. 1. (torek)

ŽENEVA - Razprave glede financiranja agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA), ki ji Tel Aviv očita sodelovanje v napadu na Izrael 7. oktobra, odvračajo svetovno pozornost od humanitarne krize v Gazi, je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Države je pozvala, naj še naprej financirajo delo agencije, saj bo to le škodovalo prebivalcem Gaze, ki nujno potrebujejo humanitarno pomoč, saj so na robu lakote.

GAZA/NABLUS - Novi izraelski napadi v Gazi so ponoči po podatkih ministrstva za zdravje v enklavi zahtevali 128 življenj. Nekatere enote izraelske vojske naj bi se medtem glede na poročila pomikale proti libanonsko-izraelski meji. Obenem so izraelski sile davi vdrle v bolnišnico Ibn Sina v Dženinu na okupiranem Zahodnem bregu in tam ubile tri domnevne teroriste.

GAZA - Vodja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismail Hanija je potrdil, da je gibanje prejelo predlog za novo prekinitev ognja v Gazi, ki so jim ga posredovali po srečanju predstavnikov ZDA, Izraela, Katarja in Egipta v Parizu konec tedna. Kot je dejal, Hamas predlog preučuje in pripravlja odgovor nanj. Iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so po srečanju v Parizu sporočili, da med stranmi še vedno obstajajo določena razhajanja, vendar pa so pogovore označili za konstruktivne. Danes pa je sporočil, da ne bo pristal na osvoboditev več tisoč Palestincev, ki so zaprti v Izraelu.

LONDON - Velika Britanija bi lahko formalno priznala palestinsko državo, s čimer bi Palestincem ponudili pomembno politično perspektivo in spodbudili nepovratnost mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, je na ponedeljkovem sprejemu za arabske diplomate v parlamentu ocenil zunanji minister David Cameron. Cameron je menil, da bi Velika Britanija palestinsko državo lahko uradno priznala že med samimi pogajanji o koncu spopadov v Gazi in miru na Bližnjem vzhodu, ne pa šele kot del končnega mirovnega sporazuma.

WASHINGTON/STOCKHOLM - Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v ponedeljek z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom poudaril pomen nadaljevanja ameriške vojaške pomoči Ukrajini, češ da brez tega svet tvega, da izgubi vse, kar je Ukrajina uspela doseči v dveh letih vojne. Stoltenberg, ki bo poskušal republikance v kongresu prepričati v potrditev dodatne pomoči Ukrajini, je posvaril, da bi zmaga Rusije opogumila ostale avtokratske voditelje po svetu. Medtem je francoski predsednik Emmanuel Macron danes na obisku na Švedskem dejal, da mora biti Evropa pripravljena na možno odločitev Washingtona, da prekine pomoč Ukrajini. Prepričan je, da bo podpora Evrope Ukrajini morala biti dolgoročna.

BELFAST - Severnoirski unionisti so pozno v ponedeljek oznanili, da so dosegli dogovor o oblikovanju nove vlade in s tem odpravi politične blokade, ki državo pesti že skoraj dve leti. Zaradi nestrinjanja s severnoirskim protokolom so namreč doslej zavračali sodelovanje v vladi pod vodstvom republikanske stranke Sinn Fein, ki je maja 2022 zmagala na volitvah. Za oblikovanje nove vlade, ki jo bo vodila severnoirska republikanska stranka Sinn Fein, mora sicer ustrezno zakonodajo sprejeti še vlada Združenega kraljestva.

MADRID - Spodnji dom španskega parlamenta je s 179 glasovi proti in 171 za zavrnil zakon o amnestiji za katalonske separatiste, ki so deležni pregona zaradi poskusa odcepitve leta 2017. Proti zakonu so namreč presenetljivo glasovali poslanci stranke Skupaj za Katalonijo Junts, potem ko je bil njihov predlog o razširitvi zakona zavrnjen. Predlog zakona sicer določa, da terorizma ne bo mogoče pomilostiti, če je povzročil resne kršitve človekovih pravic. S tem se ne strinja stranka Junts, ki jo vodi nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont, proti kateremu sicer potekajo številni sodni postopki, tudi zaradi terorizma.

BERLIN - Danska, Finska, Nova Zelandija in Norveška so države z najnižjo stopnjo korupcije na svetu, kaže indeks zaznave korupcije (CPI) za lani, ki ga je objavila nevladna organizacija Transparency International. Na dnu seznama CPI za lansko leto so države, ki jih pestijo krize, kot so Sirija, Venezuela in Somalija. Regija z najslabšo oceno pa je podsaharska Afrika.

NIKOZIJA - Nova odposlanka Združenih narodov za Ciper Maria Angela Holguin se mudi na pogovorih na Cipru, da bi ugotovila, ali po sedmih letih obstaja možnost za ponoven zagon pogajanj o ponovni združitvi razdeljenega otoka. Najprej se je srečala s predsednikom Cipra Nikosom Hristodulidesom, nato pa odšla na severni del otoka na pogovore s političnim voditeljem ciprskih Turkov Ersinom Tatarjem. Poudarila je, da bo storila vse za dober rezultat za Ciper.

PARIZ/STOCKHOLM - Francoski kmetje ohranjajo blokade na vseh glavnih avtocestnih vpadnicah v Pariz, s čimer stopnjujejo pritisk na vlado. Nezadovoljni so zaradi delovnih pogojev, med drugim zahtevajo višje cene za pridelke in ugodnejšo obdavčitev. Okoli francoske prestolnice so bile 40-kilometrske kolone vozil. Francoski predsednik Emmanuel Macron je na obisku na Švedskem dejal, da za težave kmetov ne gre kriviti le politik EU, ob tem pa je priznal, da je treba te izzive nagovoriti.

ŽENEVA - Vremenska postaja na Siciliji je 11. avgusta 2021 zabeležila doslej najvišjo temperaturo na celinski Evropi, in sicer 48,8 stopinje Celzija, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Prejšnji rekord, ki pa ga WMO ni neodvisno preverila, so izmerili leta 1977 na območju Aten, kjer se je živo srebro dvignilo do 48 stopinj Celzija.

LUXEMBOURG - Evropsko računsko sodišče je v poročilu ugotovilo, da Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) uspešno usklajuje zunanje delovanje EU, vendar bi morala vseeno izboljšati tako sodelovanje z delegacijami EU, kot tudi varno izmenjavo informacij. Delegacije EU z rednim poročanjem sedežu ESZD prispevajo k oblikovanju zunanje politike EU. Kljub pogosti komunikaciji pa je poročanje dokaj enosmerno, saj delegacije ne prejmejo pravočasnih in zadostnih povratnih informacij. Nekateri veleposlaniki EU denimo za svoj mandat niso prejeli poslanice, ugotavlja poročilo sodišča.

PARIZ - Novi francoski premier Gabriel Attal je v predstavitvi programa svoje vlade izpostavil, da želi ostati na začrtani poti in do leta 2027 znižati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, in to predvsem z nadzorom proračunske porabe in ne z zviševanjem davkov. Napovedal je debirokratizacijo države. Izpostavil je, da vsako leto izgubijo 60 milijard evrov zaradi zapletenih postopkov, s katerimi se Francozi spopadajo v vsakdanjem življenju.

BRUSELJ/RIGA - Evroposlanka iz Latvije Tatjana Ždanoka že dve desetletji sodeluje z rusko obveščevalno službo FSB, je v ponedeljek razkril ruski preiskovalni časnik The Insider, ki se sklicuje na elektronska sporočila med Ždanoko in dvema ruskima uradnikoma. Ždanoka očitke odločno zanika, Evropski parlament pa je po poročanju bruseljskega spletnega biltena Politico že uvedel preiskavo navedb v časniku.

ISLAMABAD - Sodišče v Pakistanu je nekdanjega premierja Imrana Kana zaradi razkritja zaupnih dokumentov obsodilo na deset let zapora, je sporočila njegova stranka Pakistan Tehrik-e-Insaf (PTI). Enaka kazen je doletela tudi podpredsednika stranke Šaha Mehmuda Kurešija. Stranka bo sodbo izpodbijala na vrhovnem sodišču.

SAN JOSE - Podjetje Neuralink je v nedeljo prvič vstavilo možganski vsadek v človeka, je v ponedeljek sporočil lastnik podjetja, ameriški milijarder Elon Musk. Dodal je, da so prvi rezultati obetavni. Končni cilj podjetja je človeškim možganom s pomočjo vsadka omogočiti neposredno komunikacijo z računalniki in drugimi napravami.

WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je izboljšal napoved rasti svetovnega gospodarstva. Potem ko je oktobra pričakoval, da se bo svetovni BDP letos okrepil za 2,9 odstotka, po novem ocenjuje, da se bo za 3,1 odstotka. Bolj optimistično napoved je utemeljil z nepričakovano odpornostjo razvitih in hitro rastočih držav po svetu.