Torek, 24. 10. 2023, 18.10
6 mesecev
V Parku izbrisanih obeležje v spomin na množično kršitev človekovih pravic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,09
Po besedah predsednika Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marka Peraka je odprtje spomenika zgodovinski dogodek.
Na dvorišču nekdanje tovarne Rog v Ljubljani v Parku izbrisanih so danes odkrili obeležje izbrisanim v obliki črke Ć. Obeležje naj bo v spomin in opomin na izbris, eno hujših in množičnih kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji, ob tem pa naj preprečuje, da bi se kaj takega lahko ponovilo, so ob odprtju poudarili govorci.
Direktorica centra Rog Nataša Zamida je pojasnila, da je Park izbrisanih v celoti dostopen javnosti, obeležje pa ni le spomenik, ampak gre za predmet urbane opreme. "Gre za obeležje, ki je namenjeno temu, da ga uporabljamo, da lahko nanj otroci splezajo, da se lahko ob njem fotografiramo, da ni ne preveliko ne premajhno, da se ob njem vsi v parku počutijo dobro," je naštela.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je dejala, da si država ne more šteti v ponos, da je "kalvarijo izbrisanih" reševala skoraj 30 let in da še danes ni popolnoma rešena. "Naj bosta ta park in to obeležje majhen obliž na to rano, naj bo vsaj simbolika, naj se tukaj družijo ljudje dobrih misli, dobrih src in dobre energije, vam dajejo podporo in se pogovarjajo o tem, kako naj se takšne stvari nikoli več ne ponovijo," je dejala izbrisanim. Ob tem jim je obljubila, da si bo prizadevala, da se bodo krivice dokončno odpravile v čim krajšem času.
Lani se je takratni predsednik republike Borut Pahor sicer opravičil za izbris. "Z opravičilom predsednika Pahorja v imenu države ob 30. obletnici izbrisa se je simbolno zaključilo obdobje zanikanja in relativizacije izbrisa, danes pa kolektivni spomin dobiva svoj simbol in svojo podobo," pa je povedala direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel.
Vlado je v nagovoru pozvala, naj k izbrisu pristopi celovito, naj poskrbi za ohranjanje spomina in naj sprejme zakonodajo, ki bo končno omogočila ureditev stalnega prebivališča tistim izbrisanim, ki to še potrebujejo in želijo.
Janković: Izbris je največja tragedija samostojne Slovenije
Ljubljanski župan Zoran Janković pa je dejal, da je izbris največja tragedija samostojne Slovenije, taka krivica pa se ne sme nikoli več ponoviti.
Spomenik ni opravičilo, ampak opomin
Odprtja obeležja so se danes udeležili tudi številni izbrisani. Predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marko Perak je dejal, da je odprtje spomenika zgodovinski dogodek. Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević pa je povedal, da izbrisani spomenika ne sprejemajo kot opravičilo, ampak kot opomin "sedanjim in bodočim oblastem in sedanjim in bodočim generacijam, da se kaj takega ne zgodi več".
Prireditev sta povezovala izbrisana Katarina Keček in otrok izbrisanih Ratko Stojiljković. Kečkova je dejala, da spomenik ne rešuje nobenih težav, je pa obliž na "krvavo rano izbrisanih". Stojiljković pa je dejal, da se je kot otrok izbrisanih od leta 1992 soočal z institucionalnim rasizmom, ki še danes pušča močan odtis na našem šolskem in družbenem sistemu.
Prisotni slišali kar nekaj očitkov
Ob odprtju so si govorci izmenjali tudi nekaj očitkov. Jankovića je zmotilo, da se Nataša Posel ni zahvalila njemu kot županu, ker da spomenika brez mestne uprave ne bi bilo. Omenil je tudi očitke nekdanjih Rogovcev o rušitvi Tovarne Rog. Stojiljković pa kot nekdanji uporabnik Roga meni, da je rušitev Roga največji izbris na področju kulture, krivec za ta izbris pa da je Zoran Janković.
Odkritja spomenika so se danes med drugim udeležili tudi prvi predsednik republike Milan Kučan, svetovalka predsednice republike Tatjana Bobnar in ljubljanski podžupani ter mestni svetniki.
