Tu, med hribi, boš lahko napisal kaj lepega slovenskega

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 15. december 2022 / 15:42  

Vrhunec prvega prazničnega vodenega doživetja po osrčju Tržiča je bil v cerkvi Marijinega oznanjenja zgodba o prvi izvedbi božične pesmi Sveta noč v slovenskem jeziku, pospremljena s pesmijo.

Tržič – Tematsko vodenje po starih tržiških ulicah z obetajočim naslovom Nepozabni božič Jakoba Aljaža na predvečer godu sv. Miklavža je bilo prijetno praznično doživetje navkljub deževnemu vremenu. Najprej je zgodbo o nastanku Tržiča lokalna turistična vodnica Neža Vovk umestila k skulpturi tržiškega zmaja iz petelinjega jajca, ki nas pričaka na vstopu v staro mestno jedro. Legenda pripoveduje, da je zmaj, nič zloben, a močan, neroden in neučakan bil 'kriv', da so se ljudje naselili na tem območju med sotočjem Mošenika in Tržiške Bistrice. V vsaki zgodbi pa lahko najdemo tudi dejstva in za Tržičane se ve, da imajo veliko spoštovanje do sil narave.

Po sprehodu po Trgu svobode je turistična vodnica Neža pripovedovala zgodovino, o bogastvu tržiških obrti in podjetnosti ljudi, odkrila kakšno skrivnost stare tržiške hiše, njenega detajla. »Tržič ima dušo in priča, kako pomembno vlogo je imel skozi čas.« V podružnični cerkvi sv. Andreja, katere podoba zaznamuje Plac, so obiskovalce s pesmijo pričakale Pevke ljudskih pesmi KD FS Karavanke. V Tržiču se je zmeraj pelo, je poudarila turistična vodnica Neža; in tudi Jakob Aljaž, ki je bil leta 1871 posvečen v novomašnika in do leta 1880 kot kaplan služboval v Tržiču, je bil dober pevec.

Kurnikova hiša je najstarejša ohranjena hiša v tržiškem mestnem jedru. Sodelavec Tržiškega muzeja dr. Bojan Knific je predstavil prebivalce te hiše, posebno pozornost je namenil njenemu najbolj znanemu prebivalcu, »tržiškemu Prešernu«, pesniku Vojtehu Kurniku. Kot je tista njegova: »Tržiška dolinca velika res ni, je vendar kraljica gorenjske strani.« V 'hiši' Kurnikove hiše so postregli znamenito tržiško fliko in božični čaj, dr. Knific pa je medtem zanimivo pripovedoval o prazničnih navadah in običajih Tržičanov.

Zgodba o prvi izvedbi božične pesmi Sveta noč v slovenskem jeziku, pospremljena s pesmijo ljudskih pevk, je bila vrhunec doživetja v cerkvi Marijinega oznanjenja. Leta 1871 jo je poslovenil prav Jakob Aljaž. »Tu, med hribi, boš lahko napisal kaj lepega slovenskega ... Kaj zasanjanega, otožnega, večnega ... Nekaj takega, kot je Gruberjeva Stille Nacht, heilige Nacht ... Če želiš, ti jo pošljem, da jo boš imel za božič pri roki ... Po avstrijskih deželah se ta pesem širi hitreje, kot ogenj po pustinji ...« je Aljažu ob nastopu službe v Tržiču dejal njegov prijatelj Anton Foerster. Daleč, da bi bilo to enostavno, ko pa so takrat v Tržiču peli pretežno nemško. »A prva slovenska predstavitev Svete noči ni propadla. Nemci in nemškutarji so se presneto ušteli. Vse do božiča sem vadil in vadil – sam zase – skrivoma, tako rekoč ilegalno, ponoči – in prav v sveti noči prvič v Tržiču zapel Gruberjevo Stille Nacht v slovenskem jeziku. Sam, pred oltarjem, s kitaro.« Zapisan odlomek je iz knjige Ivana Sivca Triglavski kralj, ki opisuje življenje Jakoba Aljaža.

Kot je bil za Tržičane nekoč po polnočnici obvezen še postanek v Tekčevih jaslicah, so tudi tokrat obiskovalci doživetja Nepozabnega božiča z Jakobom Aljažem, ki ga tudi naslednje ponedeljkovo popoldne organizira Služba za turizem Tržič, zaključili z obiskom edinstvenih, v celoti ročno izdelanih jaslic, ki sodijo med najlepše dosežke ljudske duhovne kulture na Slovenskem.