S hrano omilimo simptome: pazimo, da se ne prenajemo
Želodec je organ, ki vedno kaže na našo splošno psihofizično kondicijo. Skozi njega gre vse, kar pojemo, in to, kar pojemo, nam lahko dela težave. Zdravje želodca je torej neposredno povezano z našimi dejanji. Poleg reakcije na to, kar jemo in pijemo, je želodec izjemno občutljiv tudi za psihološke sprožilce. Ker je njegova osnovna naloga, da s krčenjem in s pomočjo kisline zmehča in prebavi hrano, bo ta hrana nevtralizirala izločeno kislino. Če v želodcu ni hrane, kislina pa se še vedno izloča, denimo zaradi stresa, pride do poškodb.
Če poenostavimo: kislina se bo lotila samega želodca, ki se bo zaradi zaščitne sluznice nekaj časa sicer upiral, dokler ne pride do vnetja in poškodb, kot je denimo gastritis, ki se seveda ne pojavi čez noč.
Povsem jasno torej je, da moramo poskrbeti za zdravo in uravnoteženo prehrano ter blažiti stres. In reagirati takoj, ko se želodec začne upirati, tako bomo preprečili morebitne nadaljnje težave, simptomi pa bodo (za vselej) izginili.
Zdravje želodca je torej neposredno povezano z našimi dejanji.
Vsakodnevna prehrana je pomemben dejavnik našega zdravja in dolgoživosti. Izločimo hrano in pijačo, ki škodi želodcu: praviloma so to ocvrte, zelo začinjene in pretirano mastne jedi, alkohol, gazirane pijače, kava, čaj (zlasti na prazen želodec), že pripravljene industrijske jedi, hitra hrana … Ko se pojavi težava, bolečina, napihovanje, si zapišimo, kaj smo jedli, če se težave pojavijo vsakič, ko zaužijemo določeno živilo, ga izločimo. Čeprav jo večina obožuje, mnogim čokolada povzroča težave.
Dobre navade
Da preprečimo težave, upoštevamo nekaj osnovnih pravil. S prehranjevanjem nikoli ne hitimo. Vzamemo si čas in jemo počasi, vsak grižljaj dobro prežvečimo. Pazimo, da se ne prenajemo, obroki naj bodo manjši, jemo večkrat na dan. Jemo redno, obrokov ne izpuščamo. Najmanj dve uri pred spanjem ne jemo. Čez dan popijemo dovolj vode.
Za optimalno splošno zdravje in delovanje debelega črevesa vključimo živila, bogata z vlakninami, poskrbimo za čim bolj pisano sadje in zelenjavo. Jemo živila, ki vsebujejo prebiotike in probiotike, kot so jogurt, kefir, banane, polnozrnati kruh, šparglji. Vsak dan popijemo dovolj vode, hkrati zmanjšajmo vnos kofeinskih, alkoholnih pijač, izogibamo se tudi sladkim pijačam.
Kajenje želodcu (in celemu organizmu) prav nič ne koristi, zato ga opustite ali vsaj zmanjšajte, pomembno je, da ne kadite na prazen želodec. Povzroči lahko refluks, ta povzroča simptome zgage in lahko povzroči ali poslabša razjede in vnetna stanja črevesja. Kajenje je tudi pomemben dejavnik tveganja za raka na želodcu.
Omenili smo stres: blažiti ga moramo sproti, da si ne bi pridelali kopice drugih težav, ne le z želodcem. Tesnoba in zaskrbljenost lahko porušita občutljivo ravnovesje prebave. Pri nekaterih ljudeh jo stres upočasni, kar povzroči napenjanje, bolečine in zaprtje, pri drugih pa jo pospeši, kar lahko povzroči drisko. Nekateri ljudje popolnoma izgubijo apetit. Vadimo jogo, se sproščamo, redno telovadimo, se pogovorimo, s prijatelji ali strokovnjakom, o tem, kar nas teži, posvečajmo čim več časa rečem, ki nas veselijo.
