Prejeta strategija predstavlja izhodišče za izvedbo reforme deinstitucionalizacije v Sloveniji. Cilj reforme je zagotoviti mrežo storitev ter nastanitve v skupnosti, predvsem pa prilagoditi zakonodajo, da bo reforma v praksi tudi mogoča. Za izvedbo omenjene desetletne reforme bo sicer država letos začela črpanje kohezijskih sredstev EU-ja, so sporočili z ministrstva.

Minister Simon Maljevac je ob tem poudaril, da oskrbo v skupnosti razume kot absolutno družbeno prioriteto, strategijo in njen akcijski načrt pa kot najbolj pomemben izhodiščni korak. "Prihodnost socialnega varstva je v osredotočanju na posameznika – uporabnika, na raven njegove samostojnosti ter v iskanju priložnosti za ohranjanje in krepitev njegovega aktivnega mesta v skupnosti. Deinstitucionalizacija pomeni, da nikogar ne pustimo samega," so njegove besede povzeli v sporočilu.

Številni mednarodni dokumenti na ravni Evropske unije, Sveta Evrope in Združenih narodov namreč deinstitucionalizacijo izpostavljajo kot enega izmed ključnih ciljev na področju zagotavljanja podpore ljudem z oviranostjo. O tem govorita listina EU-ja o temeljnih pravicah, ki določa pravico do neodvisnega življenja za ljudi z oviranostjo, in konvencija o pravicah invalidov. Slednja določa, da morajo države podpisnice sprejeti vse potrebne ukrepe, da omogočijo uresničevanje pravice do življenja v skupnosti, vključno z osebno pomočjo, potrebno za življenje, in vključitev v skupnost ter za preprečevanje osamljenosti ali izločevanja iz skupnosti.

Slovenija je zelo institucionalizirana država

Slovenija v okviru EU-ja sicer izstopa kot posebej institucionalizirana država, saj je v institucijah nastanjenih kar enajst od 1000 prebivalcev, med tem je evropsko povprečje dva prebivalca, so poudarili na ministrstvu.

Poleg sprejetja strategij deinstitucionalizacije ministrstvo ob koncu letošnjega leta načrtuje tudi sprejem prvega nacionalnega akcijskega načrta za implementacijo strategije, v pripravo katerega bodo povabljeni vsi aktivni strokovnjaki s področja socialnega varstva.