Toskić bi rad doživel pivsko prho

Je treba kar malo pobrskati po spominu, kdaj je bil nazadnje sklepni turnir v pokalu Rokometne zveze Slovenije. To je bilo maja 2019, covid je preprečil naslednji dve izvedbi. Pokal je tako še vedno v lasti rokometašev Gorenja, ki so v Novem mestu prekinili prevlado Celja Pivovarne Laško. Tudi letos se bosta v Slovenj Gradcu favorita merila že v sobotnem polfinalu (20.00). Prej bosta igrala Dobova in Loka (17.00). Finale bo v nedeljo ob 17.30. Celje (21 pokalnih lovorik) in Gorenje (2) sta se srečala že minulo soboto v ligi NLB, v Zlatorogu je bilo 27:25 za Celjane, ki so bržčas storili odločilni korak k povrnitvi naslova državnih prvakov. Na tekmah v Dobovi in doma proti Svišu potrebujejo tri točke. Za zdaj niso osvojili še ničesar, v naslednjih dveh tednih lahko vse. »Prišli smo v položaj, ki smo ga želeli, da sami odločamo o svoji usodi. Imamo še dve tekmi, in če ju rešimo v svojo korist, bomo prvaki. Podobno velja za pokal, zmagi nam prineseta trofejo. Igramo proti zelo dobri ekipi Gorenja, čaka nas izenačen polfinale, zdi se mi, da bo na koncu odločala ena žoga,« razburljivo tekmo pričakuje celjski trener Alem Toskić. To bo drugačna tekma kot v soboto. »Bili smo pod ogromnim pritiskom, saj je bil v igri naslov prvaka. Opravili smo zrelostni izpit. Pokal je nova zgodba, verjemite mi, da imajo vse štiri ekipe enake možnosti, čeprav sta Celje in Gorenje favorita. To je ena tekma, popravnega izpita ni. Vsi znajo igrati rokomet, in če nisi stoodstoten, boš izgubil,« poudarja Toske, ki je igral tako za Celje kot Gorenje. Celjani niso vajeni biti brez lovorik. Nazadnje niso bili lastniki niti ene leta 2011, ko je bil najboljši Cimos. »Celje je velik klub, če osvoji lovoriko, vsi rečejo, da je to samoumevno, a če je ne, je katastrofa. S tem se moramo sprijazniti, zato moramo od začetka dati na gas,« se zaveda v Celju živeči Srb, za katerega bi bila osvojitev pokala največji trenerski uspeh, čeprav ne bi bila prva lovorika. »V Csurgu smo osvojili madžarski ligaški pokal, a to je nekaj drugega,« pove 40-letni Toskić, ki se ne bi branil, da bi ga po nedeljski tekmi zalili z mrzlim pivom. Gotovo mu bo zelo vroče.

Eni na moč, drugi hitrost

Izkušnjo mrzle prhe že pozna šest let starejši Zoran Jovičić, še vedno lastnik obeh slovenskih naslovov. Zaveda se, da se človek več nauči iz poraza kot zmage. »Vse bližje smo Celju in pričakujem trdo tekmo. Strinjam se s kolegom Toskićem, da zna odločiti ena žoga, ena obramba, ena sodniška odločitev. Ekipi se poznata, skrivnosti ni,« pravi Zoki in izpostavlja ključno razliko med ekipama: »Celje je telesno močnejše, mi pa smo hitrejši. Bomo videli, kdo bo imel boljše karte.« V Slovenj Gradcu se obeta pravi rokometni praznik in dobro navijaško vzdušje. »Veseli me, da je F4 v Slovenj Gradcu, tam sem igral in imam lepe spomine, ljudje imajo radi rokomet in se nanj spoznajo,« komaj čaka na nov izziv Jovičić, ki tako kot Toskić nima skrbi zaradi poškodb.